Galantamin Mylan 8 mg trde kapsule s podaljšanim sproščanjem

Zdravilo Galantamin Mylan je indicirano za simptomatsko zdravljenje blage do zmerno hude demence Alzheimerjevega tipa.

Odrasli in starejši bolniki

Uporaba

Zdravilo Galantamin Mylan naj bolnik jemlje enkrat na dan zjutraj, najbolje s hrano. Bolnik naj kapsulo pogoltne celo z nekaj tekočine. Kapsul se ne sme žvečiti ali zdrobiti.

Med zdravljenjem je treba zagotoviti zadosten vnos tekočin (glejte poglavje 4.8).

Pred začetkom zdravljenja

Diagnoza verjetne demence Alzheimerjevega tipa mora biti ustrezno potrjena v skladu s trenutno veljavnimi kliničnimi smernicami (glejte poglavje 4.4).

Začetni odmerek

Priporočeni začetni odmerek je 8 mg/dan 4 tedne.

Vzdrževalni odmerek

Prenašanje in odmerjanje zdravila Galantamin Mylan je treba redno preverjati, najbolje v prvih treh mesecih po začetku zdravljenja. Pozneje je treba klinično korist zdravila Galantamin Mylan s

podaljšanim sproščanjem in bolnikovo prenašanje zdravila ponovno preverjati v rednih časovnih razmikih, v skladu z veljavnimi kliničnimi smernicami. Vzdrževalno zdravljenje se lahko nadaljuje tako dolgo, dokler je zdravilni učinek ugoden in dokler bolnik zdravljenje prenaša. O prenehanju zdravljenja z zdravilom Galantamin Mylan je treba razmisliti, ko dokazov o zdravilnem učinku ni več, ali v primeru, da bolnik zdravljenja ne prenaša.

Začetni vzdrževalni odmerek je 16 mg/dan, bolnikom je treba odmerek 16 mg/dan dajati najmanj 4 tedne.

Po ustreznem preverjanju, ki vključuje oceno kliničnega izboljšanja in prenašanja zdravila, lahko pri posameznih bolnikih lahko pride v poštev povečanje vzdrževalnega odmerka na 24 mg/dan.

Če posamezni bolniki odmerka 24 mg/dan ne prenašajo dobro ali če ne pride do kliničnega izboljšanja, je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka na 16 mg/dan.

Po nagli prekinitvi zdravljenja (npr. pri pripravah na kirurški poseg) ni povratnega (rebound) učinka

Otroci

Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti uporabe zdravila Galantamin Mylan pri otrocih ne priporočamo.

Okvara jeter in ledvic

Plazemske koncentracije galantamina so lahko povečane pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro jeter ali ledvic. Pri bolnikih z zmerno okvarjenim delovanjem jeter je na podlagi farmakokinetičnega modeliranja priporočljivo, da odmerjanje začnemo z 8 mg kapsulo s podaljšanim sproščanjem enkrat vsak drugi dan, najbolje zjutraj, en teden, Zdravljenje nadaljujemo z 8 mg kapsulo enkrat na dan, 4 tedne. Pri teh bolnikih dnevni odmerek ne sme preseči 16 mg. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter (oceno po Child-Pughovi lestvici nad 9) pa je uporaba zdravila Galantamin Mylan kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). Pri bolnikih z blago okvaro jeter ni potrebno prilagajati odmerkov.

Pri bolnikih z očistkom kreatinina, večjim od 9 ml/min (0,15 ml/s), odmerkov ni potrebno prilagoditi. Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina manjši od 9 ml/min (0,15 ml/s)), je uporaba zdravila Galantamin Mylan kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Sočasno zdravljenje

Bolnikom, ki jemljejo močne zaviralce CYP2D6 ali CYP3A4, lahko po potrebi zmanjšate odmerke (glejte poglavje 4.5).

Preobčutljivost za galantaminijev bromid ali katerokoli pomožno snov.

Ker ni podatkov o uporabi zdravila Galantamin Mylan pri bolnikih s hudo okvaro jeter (ocena po Child-Pughovi lestvici nad 9) in hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina manj kot 9 ml/min), je zdravilo Galantamin Mylan pri teh skupinah bolnikov kontraindicirano.

Uporaba galantamina je kontraindicirana tudi pri bolnikih, ki imajo hkrati hujšo okvaro ledvic in jeter.

Uporaba zdravila Galantamin Mylan je indicirana pri bolnikih z blago do zmerno hudo demenco Alzheimerjevega tipa. Pri bolnikih z drugimi vrstami demence ali drugimi vrstami motenj spomina pa koristen učinek zdravila Galantamin Mylan ni bil dokazan. V dveh dveletnih kliničnih preskušanjih pri posameznikih s tako imenovano blago kognitivno okvaro (blage oblike motenj spomina, ki ne izpolnjujejo kriterijev Alzheimerjeve demence) zdravljenje z galantaminom ni upočasnilo upada kognitivnih sposobnosti ali zmanjšalo prehoda v demenco. V skupini, ki je prejemala galantamin, je

bila smrtnost statistično značilno višja kot v skupini, ki je prejemala placebo, in sicer 14/1026 (1,4 %) pri bolnikih, ki so prejemali galantamin, in 3 /1022 (0,3 %) pri tistih, ki so prejemali placebo. Vzroki smrti so bili različni. Pri bolnikih, ki so prejemali galantamin, je bila približno polovica smrti posledica različnih žilnih vzrokov (miokardni infarkt, možganska kap in nenadna smrt). Pomen teh odkritij za zdravljenje bolnikov z Alzheimerjevo demenco ni znan. Pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco so bila izvedena primerjalna preskušanja s placebom, ki pa so trajale le 6 mesecev. V teh preskušanjih v skupini, ki je prejemala galantamin, niso opazili povečane smrtnosti.

Diagnozo Alzheimerjeve demence mora postaviti izkušen zdravnik v skladu s veljavnimi smernicami. Zdravljenje z zdravilom Galantamin Mylan mora potekati pod zdravniškim nadzorom in se izvajati samo, če ima bolnik na voljo negovalca, ki bo redno nadziral jemanje zdravila.

Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo hujšajo. Zdravljenje z zaviralci holinesteraze, vključno z zdravilom Galantamin Mylan, je bilo pri teh bolnikih povezano z izgubo telesne mase, zato je treba med zdravljenjem nadzorovati njihovo telesno maso.

Kot pri ostalih zaviralcih holinesteraz, je treba tudi zdravilo Galantamin Mylan predpisovati previdno v naslednjih primerih:

Srčne bolezni

Zaradi svojega farmakološkega delovanja imajo holinomimetiki lahko vagotonično delovanje na srčno frekvenco (npr. bradikardija). Možnost tovrstnega delovanja je lahko še posebej pomembna pri bolnikih s sindromom bolezni sinusnega vozla ali z drugimi supraventrikularnimi motnjami prevajanja oziroma pri tistih, ki sočasno jemljejo zdravila, ki močno zmanjšajo srčno frekvenco, kot so digoksin in zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, ter pri bolnikih s porušenim ravnovesjem elektrolitov (npr. hiperkaliemijo, hipokaliemijo).

Pri predpisovanju zdravila Galantamin Mylan bolnikom s srčnožilnimi boleznimi, npr. v obdobju takoj po miokardnem infarktu, pri novo odkriti atrijski fibrilaciji, srčnem bloku druge ali višje stopnje, nestabilni angini pektoris ali kongestivnem srčnem popuščanju, še posebej pri skupinah III - IV po klasifikaciji NYHA, je potrebna previdnost.

V analizi združenih podatkov, zbranih v s placebom nadzorovanih študijah pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco, ki so se zdravili z galantaminom, je bilo ugotovljeno povečano pojavljanje določenih neželenih srčnožilnih dogodkov (glejte poglavje 4.8).

Bolezni prebavil

Bolnike, pri katerih obstaja povečano tveganje za nastanek peptičnih razjed, npr. bolnike z ulkusno boleznijo v anamnezi ali bolnike, ki so nagnjeni k tem boleznim, vključno s tistimi, ki sočasno jemljejo nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), je treba nadzorovati in biti pozorni na pojavljanje simptomov. Uporaba zdravila Galantamin Mylan ni priporočljiva pri bolnikih z obstrukcijo prebavil ali pri tistih, ki okrevajo po kirurškem posegu na prebavilih.

Bolezni živčevja

Obstaja prepričanje, da holinomimetiki lahko povzročijo epileptične napade, krči pa so lahko tudi posledica Alzheimerjeve bolezni. V redkih primerih lahko povečanje holinergičnega tonusa poslabša simptome Parkinsonove bolezni.

Pri analizi združenih podatkov s placebom nadzorovanih študij pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco, ki so se zdravili z galantaminom, so občasno opazili pojav možganskožilnih dogodkov (glejte poglavje 4.8). To je treba upoštevati pri predpisovanju zdravila Galantamin Mylan bolnikom z

možganskožilnimi boleznimi.

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

Holinomimetike je treba predpisovati previdno pri bolnikih, ki imajo v anamnezi hudo astmo, obstruktivno bolezen pljuč ali aktivne okužbe pljuč (npr. pljučnico).

Bolezni sečil

Uporabe zdravila Galantamin Mylan ne priporočamo pri bolnikih z zastajanjem urina, ali pri tistih, ki okrevajo po kirurškem posegu na sečnem mehurju.

Kirurški in medicinski posegi

Zdravilo Galantamin Mylan lahko kot holinomimetik znatno okrepi s sukcinilholinom povzročeno mišično relaksacijo med anestezijo, še posebej v primeru pomanjkanja psevdoholinesteraze.

Farmakodinamične interakcije

Zaradi njegovega mehanizma delovanja galantamina ne smemo dajati sočasno z drugimi holinomimetiki (npr. ambenonijem, donepezilom, neostigminom, piridostigminom, rivastigminom ali sistemsko uporabljenim pilokarpinom). Galantamin lahko zavira delovanje antiholinergičnih zdravil. Ob nenadni prekinitvi zdravljenja z antiholinergičnimi zdravili, npr. atropinom, pa obstaja tveganje za pojačanje učinka galantamina. Kot pri drugih holinomimetikih je možna farmakodinamična interakcija z zdravili, ki značilno zmanjšajo srčno frekvenco, na primer z digoksinom, zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, nekaterimi zaviralci kalcijevih kanalčkov in amiodaronom. Previdnost je potrebna pri zdravilih, ki lahko povzročijo torsades de pointes. V takih primerih je potrebno razmisliti o EKG.

Kot holinomimetik galantamin lahko okrepi s sukcinilholinom povzročeno mišično relaksacijo med anestezijo, še posebej pri pomanjkanju psevdoholinesteraze.

Farmakokinetične interakcije

Galantamin se presnavlja po različnih presnovnih poteh, izloča pa se skozi ledvice. Verjetnost pojava klinično pomembnih interakcij je majhna, kljub temu pa se le te lahko pojavijo v posameznih primerih.

Sočasno jemanje s hrano upočasni hitrost absorpcije galantamina, ne vpliva pa na njen obseg. Priporočamo, da bolniki zdravilo Galantamin Mylan jemljejo s hrano, da bi zmanjšali holinergične neželene učinke.

Druga zdravila, ki vplivajo na presnovo galantamina

Raziskave medsebojnega učinkovanja zdravil so pokazale povečanje biološke uporabnosti galantamina za približno 40 % med sočasnim zdravljenjem s paroksetinom (močnim zaviralcem izoencima CYP2D6), za 30 % med sočasnim zdravljenjem s ketokonazolom in za 12 % med sočasnim zdravljenjem z eritromicinom (oba sta zaviralca izoencima CYP3A4). Zato so lahko pri bolnikih ob uvedbi zdravljenja z močnimi zaviralci CYP2D6 (npr. kinidinom, paroksetinom, fluoksetinom ali fluvoksaminom) ali CYP3A4 (npr. ketokonazolom ali ritonavirom) pogostejši holinergični neželeni

učinki, zlasti navzea in bruhanje. V takih primerih lahko bolniku po potrebi zmanjšamo vzdrževalni odmerek zdravila Galantamin Mylan, odvisno od tega, kako ga prenaša (glejte poglavje 4.2).

Vpliv galantamina na presnovo drugih zdravil

Zdravilo Galantamin Mylan v terapevtskih odmerki h24 mg/dan ni vplivalo na kinetiko digoksina, čeprav so posamezne interakcije možne (glejte tudi poglavje Farmakodinamične interakcije).

Zdravilo Galantamin Mylan v terapevtskih odmerkih 24 mg/dan ni vplivalo na kinetiko in protrombinski čas varfarina.

Nosečnost

Za galantamin ni na voljo kliničnih podatkov od nosečnic, ki so bile izpostavljene zdravilu.

Študije pri živalih kažejo na škodljiv vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Pri predpisovanju zdravila nosečnicam je potrebna previdnost..

Dojenje

Ni znano, če se galantamin izloča v materino mleko. Pri doječih materah raziskave niso bile opravljene. Zato ženske, ki jemljejo zdravilo Galantamin Mylan, ne smejo dojiti.

Zdravilo Galantamin Mylan 8 mg trde kapsule s podaljšanim sproščanjem lahko povzroči omotico in zaspanost, ki lahko vplivata na bolnikovo sposobnost vožnje in upravljanja s stroji, zlasti v prvih tednih po uvedbi zdravljenja.

Najpogostejši neželeni učinki, ki so jih opazili v kliničnih preskušanjih (pogostnost 5 % in dvakrat večja kot pri placebu), so bili slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, dispepsija, anoreksija oz. neješčnost, utrujenost, omotica, glavobol, zaspanost in zmanjševanje telesne mase. Slabost, bruhanje in neješčnost so pogosteje opažali pri ženskah.

Drugi pogosti neželeni učinki, ki so jih opazili v kliničnih preskušanjih (pogostnost 5 % in kot pri placebu), so bili zmedenost, depresija, padci, poškodbe, nespečnost, rinitis in okužba sečil.

V randomiziranem, dvojno slepem in s placebom nadzorovanem kliničnem preskušanju so bili neželeni učinki, ki so se pojavljali pri jemanju zdravila Galantamin Mylan 8 mg trde kapsule s

podaljšanim sproščanjem enkrat na dan, po pogostnosti in vrsti podobni neželenim učinkom, ki so jih opazili pri jemanju tablet galantamina.

Večina teh neželenih učinkov se je pojavila v obdobju titracije odmerka. Slabost in bruhanje, ki sta bila najpogostejša neželena učinka, sta v večini primerov trajala manj kot teden dni in sta se pri večini bolnikov pojavila samo enkrat. V teh primerih lahko bolnikom pomagajo antiemetiki in zadosten

vnosa tekočine.

Pogostnostnost neželenih učninkov je opredeljene takole: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do

<1/10), občasni (≥1/1.000 do 1/100), redki (≥1/10.000 do <1/1.000) in zelo redki (<1/10.000). Neželeni učinki, ki so jih opazili med kliničnimi preskušanji in po prihodu zdravila na trg

Nekatere od teh neželenih učinkov lahko pripišemo holinomimetičnim značilnostim galantamina, v nekaterih primerih pa lahko predstavljajo tudi znake ali poslabšanje osnovnih bolezenskih procesov, ki so pogosti pri starejših bolnikih.

Simptomi

Znaki in simptomi prevelikega odmerjanja zdravila Galantamin Mylan so predvidoma podobni simptomom prevelikega odmerjanja drugih zaviralcev holinesteraze. Ti učinki se navadno nanašajo na osrednje živčevje, parasimpatični živčni sistem in živčnomišični stik. Poleg mišične oslabelosti ali fascikulacij se lahko pojavijo nekateri ali vsi znaki holinergične krize: huda navzea, bruhanje, gastrointestinalni krči, slinjenje, solzenje, uhajanje urina in blata, potenje, bradikardija, hipotenzija, kolaps in konvulzije. Naraščajoča mišična oslabelost skupaj s povečano trahealno sekrecijo in bronhospazmom lahko vodi do obstrukcije vitalnih dihalnih poti.

V postmarketinškem poročilu so v povezavi z nenamernim zaužitjem osmih 4 mg tablet galantamina v enem dnevu (skupaj 32 mg) poročali o bradikardiji, podaljšanju intervala Q-T, ventrikularni tahikardiji in torsade de pointes, skupaj s kratkotrajno izgubo zavesti.

Dva dodatna primera nenamernega zaužitja 32 mg galantamina (navzea, bruhanje in suha usta; navzea, bruhanje in substernalne bolečine v prsih) in en primer zaužitja 40 mg zdravila (bruhanje), so vodili do kratke hospitalizacije z namenom opazovanja bolnikov, ki so potem popolnoma okrevali. Pri bolniku, ki je imel predpisan odmerek 24 mg/dan in je v preteklih dveh letih že imel halucinacije, in je pomotoma 34 dni dobival odmerek 24 mg dvakrat na dan, so se pojavile halucinacije, ki so zahtevale hospitalizacijo. Pri drugem bolniku, ki je imel predpisan odmerek 16 mg/dan peroralne raztopine, in je nenamerno zaužil 160 mg (40 ml) zdravila, so eno uro pozneje poročali o potenju, bruhanju, bradikardiji in sinkopi, ki je zahtevala zdravljenje v bolnišnici. Simptomi so izzveneli v 24 urah.

Zdravljenje

Kot v vseh primerih prevelikega odmerjanja je treba uporabiti splošne podporne ukrepe. V hudih primerih je kot splošen antidot za holinomimetike mogoče uporabiti antiholinergična zdravila, npr. atropin. Priporoča se začetni odmerek 0,5 do 1,0 mg intravensko, kasnejši odmerki pa so odvisni od bolnikovega kliničnega odziva.

Ker se doktrine za zdravljenje prevelikega odmerjanja nenehno izpopolnjujejo, svetujemo, da se obrnete na Center za zastrupitve, da dobite najnovejša priporočila za zdravljenje prevelikega odmerjanja.