Rhesonativ 625 i.e./ml raztopina za injiciranje

• Prenatalna profilaksa

  • načrtovana prenatalna profilaksa

  • prenatalna profilaksa po zapletih nosečnosti, vključno splavom ali/grozečim splavom, ektopično nosečnostjo ali hidatidno molo, intrauterino smrtjo ploda (IUFD - intrauterine fetal death), transplacentarno krvavitvijo (TPH - transplacental haemorrhage) zaradi predporodne krvavitve (APH - ante-partum haemorrhage),

    amniocentezo, horionsko biopsijo, porodniškimi manipulacijami, npr. zunanjim obratom ploda, invazivnimi posegi, hordocentezo, topimi poškodbami trebuha ali terapevtskimi posegi pri plodu.

• Postnatalna profilaksa

  • Porod RhD pozitivnega (D, D^šibak, D^delni) novorojenčka

    Zdravljenje RhD-negativnih žensk v reproduktivni dobi po transfuziji neskladne RhD-pozitivne krvi ali drugih pripravkov, ki vsebujejo rdeče krvne celice, na primer koncentrat trombocitov.

Odmerjanje:

Odmerek imunoglobulina anti-D določite glede na stopnjo izpostavljenosti bolnika RhD-pozitivnim eritrocitom. Pri tem upoštevajte, da 0,5 ml koncentriranih RhD-pozitivnih eritrocitov ali 1 ml RhD-pozitivne krvi nevtraliziramo s približno 10 mikrogrami (50 i.e.) imunoglobulina anti-D.

Spodnji odmerki so priporočeni na podlagi kliničnih študij, opravljenih z zdravilom Rhesonativ.

Preprečevanje RhD imunizacije pri RhD-negativnih ženskah

• Prenatalna profilaksa. V skladu s splošnimi priporočili je trenutni razpon odmerkov od 50 do 330 mikrogramov ali od 250 - 1650 i.e.

  • Načrtovana prenatalna profilaksa:

    Damo enkraten odmerek (npr. 250 mikrogramov ali 1250 i.e.) v 28. do 30. tednu gestacije ali dva odmerka v 28. in 34. tednu gestacije.

  • Prenatalna profilaksa po zapletih v času nosečnosti:

  Damo enkraten odmerek (npr. 125 mikrogramov ali 625 i.e. pred 12. tednom nosečnosti) (npr. 250 mikrogramov ali 1250 i.e. po 12. tednu nosečnosti) čim prej, t.j. najkasneje v 72 urah, in to po potrebi ponavljamo ves čas nosečnosti z razmiki od 6 do 12 tednov.

  Po amniocentezi in horionski biopsiji damo bolnici enkratni odmerek (npr. 250 mikrogramov ali 1250 i.e.).

  • Postnatalna profilaksa. V skladu s splošnimi priporočili je trenutno veljavni razpon odmerkov od 100 do 300 mikrogramov ali od 500 do 1500 i.e. Za podrobnejše podatke o posameznih študijah glejte poglavje 5.1. Če boste uporabili manjši odmerek (100 mikrogramov ali 500 i.e.), morate ugotoviti tudi količino fetomaternalne krvavitve.

  Standardni odmerek: 1250 i.e. (250 mikrogramov)

  Pri postnatalni uporabi je treba zdravilo dati materi čim prej, in sicer v 72 urah od poroda Rh-pozitivnega novorojenčka (D, D^šibak, D^delni). Če je minilo več kot 72 ur, ne smete opustiti dajanja zdravila, ampak ga dajte bolnici čim prej.

  Postnatalni odmerek moramo dati, tudi če je bolnica prejela prenatalno profilakso in tudi če lahko dokažemo rezidualno aktivnost imunoglobulina v materinem serumu, ki je ostala še od prenatalne profilakse.

  Če sumite na obsežnejšo fetomaternalno krvavitev (> 4 ml (pri 0,7 % do 0, 8 % žensk)), npr. v primeru fetalne ali neonatalne anemije ali intrauterine smrti ploda, je treba ugotoviti njen obseg s primerno metodo, npr. s Kleihauer-Betkejevim testom kislinske elucije za

  ugotavljanje fetalnega HbF ali s pretočno citometrijo, s katero izrecno določamo RhD-pozitivne celice. Glede na to potem bolnici damo dodatne odmerke imunoglobulina anti-D (10 mikrogramov ali 50 i.e.) na 0,5 ml plodovih eritrocitov.

  Transfuzije neskladnih eritrocitov

  Priporočeni odmerek je 20 mikrogramov (100 i.e.) imunoglobulina anti-D na 2 ml transfundirane RhD-pozitivne krvi ali na 1 ml koncentrata eritrocitov. Priporoča se posvetovanje s specialistom za transfuzijsko medicino, da oceni izvedljivost postopka izmenjave rdečih celic, s čimer bi se zmanjšala obremenitev D pozitivnih rdečih krvničk v obtoku, in da določi odmerek imunoglobulina anti-D, ki je potreben za preprečevanje imunizacije. Kontrolne preiskave na RhD-pozitivne rdeče celice opravljajte na vsakih 48 ur in dajajte nadaljnje odmerke imunoglobulina anti-D, dokler v krvnem obtoku ni več zaslediti RhD-pozitivnih rdečih celic. V vsakem primeru se zaradi možnosti hemolize priporoča, da se največjega odmerka 3000 mikrogramov (15000 i.e.) ne presega.

  V tem primeru priporočamo dajanje katerega drugega intravenskega pripravka, ker boste z njim lahko takoj dosegli ustrezne plazemske koncentracije. Če ni na voljo noben intravenski pripravek,

  je treba dati zelo velike odmerke intramuskularno, razporejene skozi več dni (gl. poglavje 4.4).

  Pediatrična populacija

  Varnost in učinkovitost pri otrocih še nista bili dokazani.

  Bolniki s prekomerno telesno maso

  Pri bolnicah s prekomerno telesno maso / debelih bolnicah je treba razmisliti o uporabi intravenskega zdravila anti-D (glejte poglavje 4.4).

  Način uporabe

  Za intramuskularno uporabo.

  Če bolnik potrebuje večjo količino zdravila (>2 ml pri otrocih oziroma >5 ml pri odraslih), je priporočljivo, da ga razdelite na več odmerkov in ga injicirate na različna mesta. Če je intramuskularna uporaba kontraindicirana (zaradi motenj strjevanja krvi), je treba uporabiti alternativno intravensko zdravilo. Če zdravila za intravensko uporabo ni na voljo, lahko injicirate podkožno. Po injiciranju zdravila s kompreso previdno pritisnite na mesto injiciranja.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Preobčutljivost na humani imunoglobulin, zlasti pri bolnicah s protitelesi proti IgA.

Zaradi tveganja nastanka šoka, morate zagotoviti, da zdravila Rhesonativ ne boste injicirali v žilo. Injicirati ga morate intramuskularno, pri čemer pazite, da boste bat brizgalke pred injiciranjem nekoliko izvlekli in se tako prepričali, da igla ni v žili.

V postnatalnem obdobju je zdravilo Rhesonativ namenjeno samo za injiciranje materam. Ne smete ga dati novorojenčku.

Zdravilo ni namenjeno za uporabo pri RhD-pozitivnih osebah, tudi ne pri osebah, ki so že imunizirane za antigen RhD.

Bolnike morate opazovati vsaj 20 minut po injiciranju zdravila in še vsaj 1 uro po nenamernem intravenskem injiciranju.

Preobčutljivost

Prave preobčutljivostne reakcije (alergijske reakcije) so redke, vendar pa se lahko pojavijo za alergije značilni odzivi na anti-D. Bolnike je treba poučiti o zgodnjih znakih preobčutljivostnih reakcij, vključno z izpuščaji, generalizirano urtikarijo, tiščanjem v prsih, sopihanjem, hipotenzijo in anafilaksijo. Ustrezno zdravljenje je odvisno od vrste in resnosti neželenih učinkov.

Zdravilo Rhesonativ vsebuje majhno količino protiteles IgA. Čeprav se imunoglobin anti-D uspešno uporablja pri izbranih bolnikih s pomanjkanjem IgA, se lahko pri bolnikih s pomanjkanjem IgA po prejemu iz plazme pridobljenih zdravil, ki vsebujejo IgA, pojavijo protitelesa proti IgA in anafilaktične reakcije. Zdravnik mora zato pretehtati koristi zdravljenja z zdravilom Rhesonativ glede na možna tveganja za preobčutljivostne reakcije.

V redkih primerih lahko humani imunoglobulin anti-D povzroči padec krvnega tlaka z anafilaktično reakcijo, celo pri bolnikih, ki so dobro prenašali prejšnje zdravljenje s humanimi imunoglobulini.

Če sumite na pojav alergijskih ali anafilaktičnih reakcij, morate injiciranje zdravila nemudoma ustaviti. V primeru šoka uvedite standardno zdravljenje šoka.

Hemolitične reakcije

Pri bolnikih, ki so prejeli transfuzijo neskladne krvi in so zato dobili zelo velik odmerek imunoglobulina anti-D, je potrebno spremljanje kliničnega stanja in bioloških parametrov zaradi tveganja za pojav hemolitične reakcije.

Tromboembolizem

Arterijske in venske trombembolične dogodke, vključno z miokardnim infarktom, možgansko kapjo, globoko vensko trombozo in s pljučno embolijo, so povezali z uporabo imunoglobulinov. Čeprav trombemboličnih dogodkov pri zdravilu Rhesonativ ni bilo opaziti, morajo biti bolniki pred uporabo imunoglobulinov zadostno hidrirani. Previdnost je potrebna pri bolnikih z obstoječimi dejavniki tveganja za trombotične dogodke (kot so hipertenzija, sladkorna bolezen in anamneza bolezni ožilja ali trombotičnih epizod, bolniki s pridobljenimi ali prirojenimi trombofiličnimi motnjami, bolniki s podaljšanimi obdobji imobilizacije, hudo hipovolemični bolniki in bolniki z boleznimi, ki povečujejo viskoznost krvi), še posebej, če so predpisani višji odmerki zdravila Rhesonativ.

Bolnike je treba obveščati o prvih simptomih trombemboličnih dogodkov, vključno s kratko sapo, bolečino in otekanjem okončin, žariščnimi nevrološkimi pomanjkljivostmi in bolečino v prsih, pri tem jim je treba svetovati, da se ob pojavu simptomov takoj obrnejo na zdravnika.

Motnje seroloških preiskav

Po injiciranju imunoglobulina lahko prehodno zvišanje različnih pasivno prenesenih protiteles v bolnikovo kri povzroči lažno pozitivne rezultate serološkega testiranja.

Pasiven prenos protiteles proti eritrocitnim antigenom, npr. A, B in D, lahko moti nekatere serološke preiskave za določanje protiteles proti eritrocitom, na primer antiglobulinski test (Coombsov test), še posebej pri RhD-pozitivnih novorojenčkih, katerih matere so prejele prenatalno profilakso.

Bolnice s prekomerno telesno maso/debele bolnice

Pri bolnicah s prekomerno maso / debelih bolnicah priporočamo intravenski anti-D, ker je intramuskularno dajanje zdravila lahko manj učinkovito.

Prenoslnivi povzročitelji bolezni Med standardne ukrepe za preprečevanje okužb, ki so posledica uporabe zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme, sodijo izbiranje dajalcev, presejalno testiranje posameznih enot darovane krvi in zbrane plazme na specifične pokazatelje okužbe in vključitev učinkovitih postopkov za inaktivacijo in odstranjevanje virusov. Kljub tem ukrepom ne moremo povsem izključiti možnosti prenosa povzročiteljev okužbe pri dajanju zdravil, pripravljenih iz človeške krvi ali plazme. To velja tudi za doslej neznane ali na novo odkrite viruse in druge povzročitelje bolezni.

Ti ukrepi so učinkoviti pri virusih z ovojnico kot so virus imunske pomanjkljivosti (HIV), virus hepatitisa B (HBV) in hepatitisa C (HCV), in pri virusu brez ovojnice hepatitisa A (HAV).

Navedeni ukrepi so lahko le delno učinkoviti proti virusom brez ovojnice, kot je npr. parvovirus B19.

Klinične izkušnje potrjujejo, da se hepatitis A in parvovirus B19 ne prenašata z imunoglobulini. Predpostavljajo tudi, da protitelesa v zdravilu pomembno prispevajo k varnosti pred virusno okužbo.

Močno priporočamo, da vsakič, ko bolniku date odmerek zdravila Rhesonativ, zapišete ime in številko serije zdravila, da se ohrani povezava med bolnikom in serijo zdravila.

Pomembne informacije o nekaterih sestavinah zdravila Rhesonativ

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na 1 ml (625 i.e.), kar v bistvu pomeni “brez natrija”.

Živa oslabljena virusna cepiva

Aktivno cepljenje s cepivi, ki vsebujejo žive viruse (npr. ošpic, mumpsa ali rdečk), morate odložiti za 3 mesece po zadnjem dajanju imunoglobulina anti-D, saj je lahko učinkovitost cepiva z živimi virusi zmanjšana.

Če je treba imunoglobulin anti-D dati bolniku v 2 do 4 tednih po cepljenju z živim virusnim cepivom, je lahko bo učinkovitost tega cepiva zmanjšana.

Nosečnost

To zdravilo je namenjeno uporabi med nosečnostjo. Dojenje

To zdravilo se lahko uporablja v obdobju dojenja.

Imunoglobulini se izločajo v materino mleko. Pri otrocih več kot 450 mater, ki so v poporodnem obdobju prejemale zdravilo Rhesonativ, v okviru izvedene študije niso poročali o neželenih učinkih.

Plodnost

Študije na živalih z zdravilom Rhesonativ niso bile izvedene. Klinične izkušnje s humanim imunoglobulinom anti-D kažejo, da ni pričakovati škodljivih učinkov na plodnost.

Rhesonativ nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Povzetek varnostnega profila

Občasno se lahko pojavijo neželeni učinki kot so mrzlica, glavobol, omotica, povišana telesna temperatura, bruhanje, alergijske reakcije, navzea, artralgija, nizek krvni tlak ter zmerna bolečina v ledvenem delu hrbta.

V redkih primerih lahko humani imunoglobulini povzročijo nenadno zmanjšanje krvnega tlaka in v posameznih primerih anafilaktični šok, celo pri bolnikih, ki pri predhodnem zdravljenju niso pokazali znakov preobčutljivosti.

Lokalne reakcije na mestih injiciranja: oteklina, bolečina, pordelost, zatrdlina, lokalna vročina, srbenje, podplutbe, lokalna bolečina, občutljivost in izpuščaj. Nekatere reakcije je možno preprečiti s porazdelitvijo večjih odmerkov na več mest injiciranja.

Za varnost glede prenosljivih povzročiteljev bolezni glejte poglavje 4.4.

O pogostnosti neželenih učinkov ni trdnih podatkov iz kliničnih preskušanj. Poročali so o naslednjih neželenih učinkih:

Spodnja tabela je v skladu s sistemsko klasifikacijo sistema MedDRA (SOC in raven prednostnega izraza).

Pogostnosti zapletov so se vrednotile v skladu z naslednjo konvencijo: Zelo pogosti (≥ 1/ 10), pogosti (≥ 1/ 100 do < 1/ 10), občasni (≥ 1/ 1. 000 do < 1/ 100), redki (≥ 1/ 10. 000 do

< 1/ 1. 000), zelo redki (< 1/ 10. 000), ni znano (ni mogoče oceniti na podlagi podatkov, ki so na voljo).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Posledice prevelikega odmerjanja niso znane. Bolnike s transfuzijo neskladne krvi, ki prejmejo zelo velike odmerke imunoglobulina anti-D, je treba klinično nadzorovati ter meriti njihove biološke parametre zaradi tveganja za nastanek hemolitične reakcije.

Pri drugih RhD-negativnih osebah prevelik odmerek zdravila ne bi smel povzročiti pogostejših ali resnejših neželenih učinkov kot normalni odmerek.