Hipertenzija

Kronična stabilna angina pektoris

Vazospastična (Prinzmetal-ova) angina

Odmerjanje

Odrasli

Tako pri hipertenziji kot pri angini pektoris je običajni začetni odmerek 5 mg amlodipina enkrat na dan, ta odmerek pa je, odvisno od odziva pri posameznem bolniku, mogoče povečati do največjega odmerka 10 mg.

Pri hipertenzivnih bolnikih se amlodipin lahko uporablja v kombinaciji s tiazidnim diuretikom, antagonistom adrenergičnih receptorjev alfa, antagonistom adrenergičnih receptorjev beta ali z zaviralcem angiotenzinske konvertaze. Amlodipin se za zdravljenje angine pektoris lahko uporablja samostojno ali v kombinaciji z drugimi zdravili za zdravljenje angine pektoris, pri bolnikih z angino pektoris, ki ni odzivna na nitrate in/ali ustrezne odmerke antagonistov adrenergičnih receptorjev beta.

Pri sočasni uporabi tiazidnih diuretikov, blokatorjev beta in zaviralcev encima angiotenzinske konvertaze odmerka amlodipina ni treba prilagajati.

Pediatrična populacija

Otroci in mladostniki s hipertenzijo od 6. do 17. leta starosti

Priporočeni začetni peroralni odmerek za zdravljenje hipertenzije pri pediatričnih bolnikih, starih od 6 do 17 let, je 2,5 mg enkrat na dan, ki pa se lahko poveča na 5 mg enkrat na dan, če po 4 tednih ciljni krvni tlak ni dosežen. Odmerkov, ki presegajo 5 mg na dan, pri pediatričnih bolnikih niso preučili (glejte poglavji 5.1 in 5.2).

Otroci, mlajši od 6 let

Podatki niso na voljo.

Posebne skupine bolnikov

Starejši

Amlodipin, uporabljen v podobnih odmerkih pri starejših ali mlajših bolnikih, oboji enako dobro prenašajo. Pri starejših bolnikih je priporočljiva uporaba običajnih režimov odmerjanja, pri povečevanju odmerkov pa je potrebna previdnost (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Okvara ledvic

Spremembe pri koncentracijah amlodipina v plazmi niso v sorazmerju s stopnjo okvare ledvic, zato se pri tej skupini bolnikov priporoča običajno odmerjanje.

Amlodipina se z dializo ne da odstraniti.

Okvara jeter

Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter priporočljiv režim odmerjanja ni določen, zato je treba odmerek izbrati previdno in pričeti z odmerki s spodnje meje odmernega območja (glejte poglavji 4.4 in 5.2). Farmakokinetike amlodipina pri hudi okvari jeter niso preučili. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter je potrebno uvesti najnižji odmerek amlodipina in ga povečevati počasi.

Način uporabe

Tableta za peroralno uporabo.

Uporaba amlodipina je kontraindicirana pri bolnikih s/z:

• preobčutljivostjo na derivate dihidropiridina, amlodipin ali katero koli pomožno

  snov, navedeno v poglavju 6.1,

• hudo hipotenzijo,

• šokom (vključno s kardiogenim šokom),

• zaporo pretoka krvi iz levega prekata (npr. močno izražena aortna stenoza),

• hemodinamično nestabilnim srčnim popuščanjem po akutnem miokardnem infarktu.

Varnost in učinkovitost amlodipina pri hipertenzivni krizi nista dokazani.

Bolniki s srčnim popuščanjem

Bolnike s srčnim popuščanjem je treba zdraviti previdno. V dolgotrajni, s placebom nadzorovani študiji pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem (NYHA skupina III in IV), so poročali o večji pogostnosti pojavljanja pljučnega edema v skupini, ki je prejemala amlodipin, v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo (glejte poglavje 5.1).

Zaviralce kalcijevih kanalčkov, vključno z amlodipinom, je treba uporabljati previdno pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem, saj lahko povečajo tveganje za pojav srčno-žilnih dogodkov in smrti.

Okvara jeter

Razpolovni čas amlodipina je pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem jeter podaljšan, vrednosti AUC pa so višje; priporočila glede odmerjanja niso bila izoblikovana.

Amlodipin je zato pri teh bolnikih treba uvesti v odmerkih s spodnje meje odmernega območja in ga uporabljati previdno, tako ob začetku zdravljenja kot tudi ob povečanju odmerka. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter bo lahko potrebno počasno titriranje odmerka in pozorno spremljanje.

Starejši

Pri starejših bolnikih je pri povečevanju odmerka potrebna previdnost (glejte poglavji

4.2 in 5.2).

Okvara ledvic

Amlodipin se pri teh bolnikih lahko uporablja v običajnih odmerkih. Spremembe v koncentracijah amlodipina v plazmi niso v sorazmerju s stopnjo okvare ledvic.

Amlodipina se z dializo ne da odstraniti.

Zdravilo Amlopin vsebuje natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na tableto, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

Vplivi drugih zdravil na amlodipin Zaviralci CYP3A4:

Sočasna uporaba amlodipina z močnimi ali zmernimi zaviralci CYP3A4 (zaviralci proteaz, azolskimi antimikotiki, makrolidi, kot sta eritromicin ali klaritromicin, verapamilom ali diltiazemom) lahko pomembno poveča izpostavljenost amlodipinu, kar vodi v povečano tveganje za pojav hipotenzije. Klinični odziv na te farmakokinetične variacije je lahko izrazitejši pri starejših. Zato bo morda potrebno klinično spremljanje bolnikov in prilagajanje odmerka.

Induktorji CYP3A4:

Ob sočasnem dajanju znanih induktorjev CYP3A4 se plazemska koncentracija amlodipina lahko spreminja. Zato je med in po sočasnem zdravljenju, zlasti z močnimi induktorji CYP3A4 (npr. rifampicin, šentjanževka), treba spremljati krvni tlak in razmisliti o prilagoditvi odmerka.

Sočasno jemanje amlodipina z grenivko ali grenivkinim sokom ni priporočljivo, saj se pri nekaterih bolnikih lahko poveča biološka uporabnost amlodipina, kar okrepi učinek na znižanje krvnega tlaka.

Dantrolen (infuzija): pri živalih so po uporabi verapamila in intravenski uporabi dantrolena opažali primere smrtno nevarne ventrikularne fibrilacije in srčno-žilnega kolapsa v povezavi s hiperkaliemijo. Zaradi tveganja pojava hiperkaliemije se je pri bolnikih, ki so dovzetni za maligno hipertermijo ter v primerih zdravljenja maligne hipertermije priporočeno izogibati sočasni uporabi blokatorjev kalcijevih kanalčkov, kakršen je amlodipin.

Vplivi amlodipina na druga zdravila

Učinki amlodipina na znižanje krvnega tlaka se prištejejo k antihipertenzivnim učinkom drugih zdravil za zniževanje krvnega tlaka.

Takrolimus: Obstaja tveganje povečanih vrednosti takrolimusa v krvi, kadar se zdravilo daje sočasno z amlodipinom, vendar farmakokinetični mehanizem tega medsebojnega delovanja ni popolnoma jasen. V izogib toksičnosti takrolimusa je pri dajanju amlodipina bolnikom, zdravljenih s takrolimusom, potrebno spremljanje vrednosti takrolimusa v krvi in prilagoditev odmerka takrolimusa, kadar je to potrebno.

Zaviralci mehanistične tarče ramapicina (mTOR): Zaviralci mTOR, kot so sirolimus, temsirolimus in everolimus, so substrati CYP3A. Amlodipin je šibek zaviralec CYP3A. Ob sočasni uporabi zaviralcev mTOR lahko amlodipin poveča izpostavljenost zaviralcem mTOR.

Ciklosporin: Študije medsebojnega delovanja med ciklosporinom in amlodipinom na zdravih prostovoljcih ali drugih populacijah, razen pri bolnikih z ledvičnim presadkom, pri katerih so opazili spremenljivo povečanje koncentracije ciklosporina (za povprečno 0 - 40 %), niso bile izvedene. Pri bolnikih z ledvičnim presadkom, ki prejemajo amlodipin, je treba razmisliti o spremljanju nivoja ciklosporina in zmanjšanju odmerka ciklosporina, če je to potrebno.

Simvastatin: Sočasna uporaba večkratnih odmerkov 10 mg amlodipina z 80 mg

simvastatina je povzročila 77-odstotno povečanje izpostavljenosti simvastatinu v

primerjavi z uporabo simvastatina samega. Odmerek simvastatina je treba pri

bolnikih, ki se zdravijo z amlodipinom, omejiti na 20 mg na dan.

V kliničnih študijah medsebojnega delovanja amlodipin ni vplival na farmakokinetiko

atorvastatina, digoksina ali varfarina.

Nosečnost

Varnost uporabe amlodipina med nosečnostjo pri ljudeh ni bila potrjena.

V študijah na živalih so opazili škodljivi vpliv na sposobnost razmnoževanja pri visokih odmerkih (glejte poglavje 5.3).

Uporaba med nosečnostjo je priporočljiva samo kadar ni na voljo nobenega drugega varnejšega zdravila in kadar bolezen sama za mater in plod predstavlja večje tveganje.

Dojenje

Amlodipin se izloča v materino mleko. Ocenjujejo, da je delež materinega odmerka, ki ga prejme otrok, v interkvartilnem razponu 3–7 %, najvišji delež pa je 15 %. Učinek amlodipina na dojene otroke ni znan. Odločiti se je treba med nadaljevanjem/prenehanjem dojenja in nadaljevanjem/prenehanjem zdravljenja z amlodipinom, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja z amlodipinom za mater.

Plodnost

Pri nekaterih bolnikih, zdravljenih z zaviralci kalcijevih kanalčkov, so poročali o reverzibilnih biokemijskih spremembah v glavi spermatozojev. Klinični podatki glede možnega vpliva amlodipina na plodnost so omejeni. V eni študiji na podganah so poročali o neželenih učinkih na plodnost samcev (glejte poglavje 5.3).

Amlodipin ima lahko blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Če bolniki, ki jemljejo amlodipin, trpijo zaradi omotice, glavobola, utrujenosti ali navzeje, je sposobnost reagiranja lahko zmanjšana. Zlasti na začetku zdravljenja je potrebna previdnost.

Povzetek varnostnega profila

Med zdravljenjem so najpogosteje poročali o somnolenci, omotici, glavobolu, palpitacijah, zardevanju, bolečinah v trebuhu, navzeji, otekanju gležnjev, edemih in utrujenosti.

Tabelarični seznam neželenih učinkov

Poročali so o naslednjih neželenih učinkih, ki so jih opažali med zdravljenjem z amlodipinom, njihova pogostnost pojavljanja pa je bila naslednja: zelo pogosti

(≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do ≤1/100); redki (≥1/10.000 do ≤1/1.000); zelo redki (≤1/10.000); neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Neželeni učinki, ki glede na pogostnost spadajo v isto skupino, so navedeni po padajoči resnosti.

* Večinoma obenem s holestazo

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

Pri ljudeh so izkušnje z namernim prevelikim odmerjanjem omejene.

Simptomi:

Podatki, ki so na voljo, nakazujejo, da bi zelo izrazito preveliko odmerjanje lahko imelo za posledico prekomerno periferno vazodilatacijo in morebiti refleksno tahikardijo. Poročali so o izraziti in verjetno podaljšani sistemski hipotenziji vse do šoka in vključno z njim, s smrtnim izidom.

Ravnanje:

Klinično pomembna hipotenzija zaradi prevelikega odmerjanja amlodipina zahteva dejavno podporo srca in ožilja, vključno s pogostim spremljanjem delovanja srca in dihal, z dvigom okončin in pozornostjo kar zadeva volumen krožeče tekočine in izločanje seča.

Dajanje vazokonstriktorja bi lahko bilo koristno za ponovno vzpostavitev žilnega tonusa in krvnega tlaka, ob pogoju, da njegova uporaba ni kontraindicirana.

Intravensko dajanje kalcijevega glukonata bi lahko bilo koristno za odpravo učinkov zavrtja kalcijevih kanalov.

V nekaterih primerih bi lahko bilo koristno izpiranje želodca. Pri zdravih prostovoljcih so ugotovili, da je dajanje aktivnega oglja v času do dve uri po dajanju 10 mg amlodipina, zmanjšalo stopnjo absorbcije amlodipina.

Ker je amlodipin v veliki meri vezan na plazemske beljakovine, je malo verjetno, da bi bila dializa koristna.