Zdravilo je samo za diagnostične namene. Indicirano je pri odraslih. Za pediatrično populacijo glejte

poglavje 4.2.

Po radiooznačevanju z raztopino natrijevega pertehnetata [^99mTc] je pripravljena raztopina [^99mTc] tehnecij-sestamibi indicirana za:

• perfuzijsko scintigrafijo miokarda za odkrivanje in lokalizacijo bolezni koronarnih arterij (angine

  pektoris in miokardnega infarkta);

• oceno splošnega delovanja prekatov; tehniko prvega prehoda za določanje iztisnega deleža in/ali EKG-proženo SPECT z gatingom za oceno iztisnega deleža, volumnov in regionalnega gibanja stene levega prekata;

• scintimamografijo za odkrivanje domnevnega raka dojke, kadar je mamografija nejasna,

  nezadostna ali nedoločena;

• lokalizacijo prekomerno delujočega obščitničnega tkiva pri bolnikih z recidivno ali vztrajno boleznijo pri primarni in sekundarni hiperparatirozi ter pri bolnikih s primarno hiperparatirozo, pri katerih je načrtovan prvi kirurški poseg na obščitničnih žlezah.

Odmerjanje

Odrasli in starejši bolniki

Odmerjanje se lahko razlikuje glede na značilnosti gama-kamere in način rekonstrukcije. Injiciranje aktivnosti, večjih od lokalnih diagnostičnih referenčnih ravni (DRL – Diagnostic Reference Levels), mora biti upravičeno.

Priporočeni razpon aktivnosti za intravensko dajanje odraslemu bolniku povprečne telesne mase (70 kg) je za:

Diagnozo zmanjšane koronarne perfuzije in miokardnega infarkta

400–900 MBq

Priporočeno območje aktivnosti za diagnozo ishemične srčne bolezni v skladu z evropsko postopkovno

smernico je:

• dvodnevni protokol: 600–900 MBq/preiskavo

• enodnevni protokol: 400–500 MBq za prvo injekcijo, trikrat več za drugo injiciranje.

Pri enodnevnom protokolu se ne sme uporabiti več kot skupno 2000 MBq, pri dvodnevnom pa 1800 MBq. Pri enodnevnem protokolu je treba dati dve injekciji (pri obremenitvi in v mirovanju) vsaj dve uri narazen, vendar ju je mogoče izvesti v katerem koli vrstnem redu. Po injiciranju pri obremenitvi naj se bolnika spodbuja k še dodatni minuti vadbe (če je mogoče).

Za diagnozo miokardnega infarkta je običajno dovolj ena injekcija v mirovanju.

Za diagnozo ishemične srčne bolezni sta potrebni dve injekciji (pri obremenitvi in v mirovanju), da se prehodno zmanjšanje miokardnega privzema loči od trajnega.

Oceno splošnega delovanja prekatov 600–800 MBq, injicirano kot bolus. Scintimamografijo

700–1000 MBq, injicirano kot bolus, običajno v roko na nasprotni strani lezije.

Lokalizacijo preveč delujočega obščitničnega tkiva

200–700 MBq, injicirano kot bolus. Tipična aktivnost je 500–700 MBq.

Odmerjanje se lahko razlikuje glede na značilnosti gama-kamere in modaliteto rekonstrukcije.

Injiciranje aktivnosti, večjih od lokalnih diagnostičnih referenčnih ravni (DRL), mora biti upravičeno.

Okvara ledvic

Treba je skrbno razmisliti o aktivnosti, ki se uporabi pri teh bolnikih, saj je pri njih možna večja

izpostavljenost sevanju.

Okvara jeter

Na splošno je potrebna previdnost pri izbiri aktivnosti za bolnike z zmanjšanim delovanjem jeter, običajno se začne na spodnjem delu razpona odmerjanja.

Pediatrična populacija

O uporabi pri otrocih in mladostnikih je treba skrbno razmisliti na podlagi kliničnih potreb in ocene razmerja med koristmi in tveganji zdravila pri tej skupini bolnikov. Aktivnosti, ki se uporabljajo pri otrocih in mladostnikih, se lahko izračunajo v skladu s priporočili Evropske zveze za nuklearno medicino (EANM – European Association of Nuclear Medicine) z uporabo kartice za odmerjanje pri pediatrični populaciji; aktivnosti, ki se uporabljajo pri otrocih in mladostnikih, lahko izračunamo tako, da zmnožimo izhodiščno aktivnost (za namene izračunov) s korekcijskim faktorjem, odvisnim od telesne mase, ki je podan v spodnji preglednici.

A[MBq] uporabljena = izhodiščna aktivnost × faktor

Izhodiščna aktivnost kot sredstvo za iskanje raka je 63 MBq. Za slikanje srca je minimalna oziroma maksimalna izhodiščna aktivnost 42 MBq oziroma 63 MBq, za dvodnevni protokol slikanja srca tako v mirovanju kot pri obremenitvi. Za enodnevni protokol slikanja srca je izhodiščna aktivnost 28 MBq v mirovanju in 84 MBq pri obremenitvi. Minimalna aktivnost za katero koli preiskavo s slikanjem je 80 MBq.

Način uporabe

Za intravensko uporabo.

Zaradi možnih poškodb tkiva je treba strogo preprečiti ekstravazalno injiciranje tega radiofarmaka. Za večkratno odmerjanje.

Previdnostni ukrepi, potrebni pred rokovanjem z zdravilom ali dajanjem zdravila

Zdravilo je treba rekonstituirati pred uporabo pri bolniku. Za navodila za rekonstitucijo in kontrolo

radiokemične čistote zdravila pred uporabo glejte poglavje 12. Za pripravo bolnika glejte poglavje 4.4.

Pridobivanje slike

Slikanje srca

Slikanje naj se začne približno 30-60 minut po injiciranju, da se omogoči hepatobiliarni očistek. Daljša zakasnitev je lahko potrebna pri slikanju v mirovanju in med obremenitvijo samo z vazodilatatorji zaradi večje aktivnosti tehnecija [^99mTc] pod diafragmo. Ni dokazov za pomembne spremembe v koncentraciji ali premeščanju označevalca v miokardu, zato je možno slikanje do 6 ur po injiciranju. Preiskava se lahko izvede v okviru enodnevnega ali dvodnevnega protokola.

Preferenčno naj se izvede tomografsko slikanje (SPECT) z EKG-gatingom ali brez njega.

Scintimamografija

Slikanje dojk se optimalno začne 5 do 10 minut po injiciranju, pri čemer bolnica leži na trebuhu s prosto visečo dojko.

Zdravilo se daje v veno na roki, ki je na nasprotni strani od dojke z domnevno anomalijo. Če je bolezen

obojestranska, je najbolje, da se injekcija aplicira v dorzalni venski lok stopala.

Običajna gama-kamera

Bolnico je treba nato premestiti, tako da visi njena nasprotna dojka, ter pridobiti lateralno sliko. Nato se

lahko pridobi anteriorna slika v ležečem položaju na hrbtu, kjer ima bolnica roke za glavo.

Detektor za slikanje dojk

Če se uporablja detektor, namenjen slikanju dojk, je treba upoštevati ustrezni protokol, specifičen za napravo, da se doseže najboljša možna kakovost slik.

Slikanje obščitnic

Pridobivanje slike obščitnic je odvisno od izbranega protokola. Najpogosteje uporabljena preiskava je tehnika odštevanja in/ali dvofazna tehnika, ki se lahko izvajata skupaj.

Pri tehniki odštevanja se lahko za slikanje ščitnice uporabi bodisi natrijev jodid [¹²³I] bodisi natrijev pertehnetat [^99mTc], saj sta ta radiofarmacevtika vezana na delujoče ščitnično tkivo. Ta slika se odšteje od slike s tehnecijevim [^99mTc] sestamibijem, patološko hiperfunkcionalno obščitnično tkivo pa po odštevanju ostane vidno. Če se uporablja natrijev jodid [¹²³I] se peroralno daje od 10 MBq do 20 MBq. Štiri ure po dajanju je mogoče pridobiti slike vratu in prsnega koša. Po pridobitvi slike z natrijevem jodidom [¹²³I] se injicira od 200 MBq do 700 MBq tehnecijevega [^99mTc] sestamibija, slike pa se pridobijo 10 minut po injiciranju, z dvojnim zajemom z 2 vrhovoma gama-energije (140 keV za tehnecij [^99mTc] in 159 keV za jod [¹²³I]). Če se uporablja natrijev pertehnetat [^99mTc], se injicira 40–150 MBq, slike vratu in prsnega koša pa se pridobijo 30 minut kasneje. Nato se injicira od 200 MBq do 700 MBq tehnecijevega [^99mTc] sestamibija, drugi zajem slik pa se izvede 10 minut kasneje.

Če se uporablja tehnika v dveh fazah, se injicira od 400 MBq do 700 MBq tehnecijevega [^99mTc] sestamibija, prva slika vratu in medpljučja pa se pridobi 10 minut kasneje. Po obdobju izpiranja od 1 ure do 2 uri se ponovno izvede slikanje vratu in medpljučja.

Planarne slike je mogoče dopolniti z zgodnjo in zakasnjeno SPECT ali SPECT/CT.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Pri preiskavah z miokardno scintigrafijo pod obremenitvijo je treba upoštevati splošne kontraindikacije, povezane z uvedbo ergometričnega ali farmakološkega stresa.

Potencial za preobčutljivostne ali anafilaktične reakcije

Če se pojavijo preobčutljivostne ali anafilaktične reakcije, je treba takoj prekiniti dajanje zdravila in po potrebi uvesti intravensko zdravljenje. Potrebna zdravila in oprema, kot sta endotrahealni tubus in ventilator, morajo biti takoj na voljo, da je mogoče v nujnem primeru takoj ukrepati.

Individualna utemeljitev razmerja med koristmi in tveganji

Pri vsakem bolniku mora biti izpostavljenost sevanju upravičena s predvideno koristjo. V vsakem primeru uporabite najmanjšo aktivnost, pri kateri je še mogoče pridobiti potrebne informacije za diagnostiko.

Okvara ledvic ali jeter

Pri teh bolnikih je treba skrbno razmisliti o razmerju med koristmi in tveganji, saj je pri njih možna večja

izpostavljenost sevanju (glejte poglavje 4.2).

Pediatrična populacija

Za informacije o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2.

Treba je skrbno razmisliti o indikaciji, saj je efektivni odmerek na MBq večji kot pri odraslih (glejte

poglavje 11).

Priprava bolnika

Bolnik mora biti pred začetkom preiskave dobro hidriran in treba ga je spodbujati, da v prvih urah po preiskavi čim večkrat odvaja vodo, da se s tem zmanjša sevanje.

Slikanje srca

Če je mogoče, naj se bolniki pred preiskavo postijo vsaj štiri ure. Priporočljivo je, da bolniki po vsaki injekciji pred slikanjem zaužijejo lahek masten obrok ali spijejo kozarec ali dva mleka. To bo spodbudilo hitro hepatobiliarno izločanje tehnecijevega [^99mTc] sestamibija, kar bo zmanjšalo aktivnost jeter na sliki.

Interpretacija slik s tehnecijevim [^99mTc] sestamibijem

Interpretacija scintimamografije

S scintimamografijo morda ne bodo zaznane vse manjše lezije na dojkah do premera 1 cm, saj je občutljivost tehnecijevega [^99mTc] sestamibija za odkrivanje teh lezij nizka. Negativen rezultat pregleda ne izključuje raka dojke, še posebej pri tako majhni leziji.

Po postopku

V prvih 24 urah po injiciranju je treba omejiti bližnji stik z dojenčki in nosečnicami. Specifična opozorila

Pri preiskavah z miokardno scintigrafijo pod obremenitvijo je treba upoštevati splošne kontraindikacije in previdnostne ukrepe, povezane z uvedbo ergometričnega ali farmakološkega stresa.

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na vialo, kar v bistvu pomeni »brez natrija«. Odvisno od časa, ko daste injekcijo, lahko količina natrija, ki jo dajete bolniku, v nekaterih primerih presega 1 mmol (23,8 mg v primeru volumna za označevanje 5 ml). To je treba upoštevati pri bolnikih na dieti z majhnim vnosom natrija.

Za previdnostne ukrepe v zvezi z okoljsko nevarnostjo glejte poglavje 6.6.

Zdravila, ki vplivajo na delovanje miokarda in/ali pretok krvi, lahko povzročijo lažno negativne rezultate pri diagnozi bolezni koronarnih arterij. Še zlasti beta-blokatorji in antagonisti kalcija zmanjšujejo porabo kisika in s tem vplivajo tudi na perfuzijo, beta-blokatorji pa zavirajo zvečanje srčnega utripa in krvnega tlaka pod stresom. Zato je treba upoštevati sočasno zdravilo, ko se tolmačijo rezultati scintigrafske preiskave. Treba je slediti priporočilom iz veljavnih smernic za ergometrične ali farmakološke obremenitvene preiskave.

Če se za slikanje preveč delujočega tkiva obščitnic uporablja tehnika odštevanja, je verjetno, da bo nedavna uporaba radioloških kontrastnih sredstev, ki vsebujejo jod, zdravil za zdravljenje hipertiroze ali hipotiroze ali tudi nekaterih drugih zdravil zmanjšala kakovost slik ščitnice in celo onemogočila odštevanje. Za popoln seznam zdravil z morebitnim medsebojnim delovanjem glejte povzetke glavnih značilnosti zdravila za natrijev jodid [¹²³I] ali natrijev pertehnetat [^99mTc].

Pediatrična populacija

Študije medsebojnega delovanja so izvedli samo pri odraslih.

Ženske v rodni dobi

Kadar se namerava uporabiti radiofarmak pri ženski v rodni dobi, je pomembno, da se ugotovi, ali je noseča. Za vsako žensko, ki ji je izostala menstruacija, je treba predpostaviti, da je noseča, dokler ni dokazano, da ni. V primeru dvomov glede morebitne nosečnosti (če je ženski izostala menstruacija, če ima zelo neredno menstruacijo itd.), je treba bolnici ponuditi druge možne tehnike, pri katerih se ne uporablja ionizirajoče sevanje, če so na voljo.

Nosečnost

Pri postopkih z radionuklidi, ki se izvajajo pri nosečnicah, odmerek sevanja prejme tudi plod. Zato se med nosečnostjo izvaja samo nujne preiskave, kjer predvidena korist močno presega tveganje, ki sta mu izpostavljena mati in plod.

Dojenje

Preden daste radiofarmake doječi materi, je treba razmisliti o možnosti, da se dajanje radionuklida odloži do takrat, ko mati preneha dojiti, in o tem, kateri radiofarmaki so najprimernejša izbira, pri čemer upoštevajte izločanje aktivnosti v materino mleko. Če ocenite, da je dajanje potrebno, je treba dojenje prekiniti za 24 ur po dajanju ter mleko izčrpati in zavreči.

V prvih 24 urah po injiciranju je treba omejiti bližnji stik z dojenčki.

Plodnost

Študij plodnosti niso izvedli.

Zdravilo Medimibi nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Naslednja preglednica prikazuje, kako so opredeljene pogostnosti v tem poglavju:

Bolezni imunskega sistema

Redki: Hude preobčutljivostne reakcije, kot so dispneja, hipotenzija, bradikardija, astenija in bruhanje (običajno v dveh urah po dajanju), angioedem. Druge preobčutljivostne reakcije (alergijske kožne in sluznične reakcije z eksantemom (srbenje, koprivnica, oteklina), vazodilatacija).

Zelo redki: Pri bolnikih s predispozicijami so opisali tudi druge preobčutljivostne reakcije.

Bolezni živčevja

Občasni: glavobol.

Redki: napadi s krči (kmalu po dajanju), sinkopa.

Srčne bolezni

Občasni: bolečina v prsih/angina pektoris, nenormalen EKG.

Redki: aritmija.

Bolezni prebavil

Občasni: navzea.

Redki: bolečine v trebuhu.

Bolezni kože in podkožja

redki: lokalne reakcije na mestu injiciranja, hipostezija in parestezija, rdečica. Neznana pogostnost: multiformni eritem.

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

Pogosti: Takoj po injiciranju se lahko zazna kovinski ali grenak okus, delno v kombinaciji s suhimi usti in spremembo občutka za vonj.

Redki: zvišana telesna temperatura, utrujenost, omotica, prehodne bolečine, podobne artritisu, dispepsija.

Druge bolezni

Izpostavljenost ionizirajočemu sevanju je povezana z nastankom raka in potencialom za razvoj dednih okvar. Ker je pri uporabi največje priporočene aktivnosti 2000 MBq (500 MBq v mirovanju in 1500 MBq pod obremenitvijo) efektivni odmerek pri enodnevnem protokolu 16,4 mSv, je pričakovana verjetnost za pojav teh neželenih učinkov majhna.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco

Slovenčeva ulica 22 SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

V primeru dajanja prevelikega odmerka sevanja pri tehnecijevem [^99mTc] sestamibiju je treba zmanjšati odmerek, absorbiran v bolnikovem telesu, tako da zvečate izločanje radionuklida iz telesa s pogostim odvajanjem urina in blata, če je to mogoče. Lahko je koristno, če ocenite efektivni odmerek, ki je bil uporabljen.