Donepezil Viatris 10 mg orodisperzibilne tablete

Zdravilo Donepezil Mylan je indicirano za simptomatsko zdravljenje blage do zmerno hude Alzheimerjeve demence.

Odmerjanje

Odrasli/starejši

Zdravljenje začnemo z odmerkom 5 mg enkrat na dan.

Odmerek 5 mg na dan je treba vzdrževati vsaj en mesec; to omogoči ovrednotenje najzgodnejših kliničnih odzivov na zdravljenje in vzpostavitev ravnovesne koncentracije donepezilijevega klorida.

Po enomesečnem kliničnem ovrednotenju zdravljenja z odmerkom 5 mg na dan se lahko odmerek donepezilijevega klorida poveča na 10 mg enkrat na dan. Največji priporočeni dnevni odmerek je 10 mg. Odmerki, večji od 10 mg na dan, v kliničnih raziskavah niso bili raziskani.

Zdravljenje mora začeti in nadzorovati zdravnik, ki ima izkušnje pri diagnosticiranju in zdravljenju Alzheimerjeve demence. Bolezen mora biti diagnosticirana v skladu s sprejetimi smernicami (npr. DSM IV, MKB 10).

Zdravljenje z donepezilijevim kloridom se sme začeti le, če je na voljo skrbnik, ki bo redno spremljal bolnikovo jemanje zdravila.

Vzdrževalno zdravljenje se lahko nadaljuje, dokler za bolnika obstaja terapevtska korist. Zato je treba klinično korist donepezilijevega klorida redno ocenjevati.

Ko znakov terapevtskega učinka ni več, je treba razmisliti o prenehanju zdravljenja. Individualnega odziva na donepezilijev klorid ni mogoče predvideti.

Po prenehanju zdravljenja je opazno postopno izginjanje koristnih učinkov donepezilijevega klorida.

Okvara ledvic ali jeter

Pri bolnikih z okvaro ledvic je mogoče uporabiti podobno shemo odmerjanja, saj ta okvara ne vpliva na očistek donepezilijevega klorida.

Zaradi možnega povečanja izpostavljenosti pri blagi do zmerni okvari jeter (glejte poglavje 5.2), je treba odmerek povečevati v skladu z individualnim prenašanjem. Podatkov o bolnikih s hudo okvaro jeter ni.

Pediatrična populacija

Donepezilijevega klorida ni priporočljivo uporabljati pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let. Način uporabe

peroralna uporaba

Zdravilo Donepezil Mylan je potrebno jemati peroralno, zvečer, tik pred spanjem.

Tableto je treba položiti na jezik in pustiti, da razpade, preden jo bolnik pogoltne z ali brez vode.

V primeru motenj spanja, vključno z nenormalnimi sanjami, nočnimi morami ali nespečnostjo (glejte poglavje 4.8), pride v poštev jemanje zdravila Donepezil Mylan zjutraj.

Preobčutljivost za učinkovino, piperidinske derivate ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Uporaba donepezilijevega klorida ni raziskana pri bolnikih s hudo Alzheimerjevo demenco, z drugimi vrstami demence ali z drugimi vrstami spominske prizadetosti (npr. s kognitivnim poslabšanjem, povezanim s starostjo).

Anestezija

Verjetno je, da donepezilijev klorid kot zaviralec holinesteraze med anestezijo čezmerno poveča mišično relaksacijo, povzročeno s sukcinilholinom.

Bolezni srca in ožilja

Zaradi svojega farmakološkega delovanja lahko zaviralci holinesteraze vagotonično vplivajo na srčno frekvenco (npr. povzročijo bradikardijo). Možnost takega delovanja je lahko še zlasti pomembna pri bolnikih s sindromom bolnega sinusnega vozla ali z drugimi supraventrikularnimi motnjami prevajanja, npr. s sinoatrijskim ali atrioventrikularnim blokom.

Poročali so o primerih sinkope in konvulzij. Pri diagnostični obravnavi takih bolnikov je treba upoštevati možnost srčnega bloka ali dolgih sinusnih pavz.

V obdobju trženja zdravila so poročali o podaljšanju intervala QTc in torsade de pointes (glejte poglavji 4.5 in 4.8). Previdnost se svetuje pri bolnikih s prej obstoječim podaljšanjem intervala QTc ali podaljšanjem intervala QTc v družinski anamnezi, pri bolnikih, ki se zdravijo z zdravili, ki vplivajo na

interval QTc, ali pri bolnikih s pomembno prej obstoječo srčno boleznijo (npr. nekompenziranim srčnim popuščanjem, nedavnim miokardnim infarktom, bradiaritmijami) ali elektrolitskimi motnjami (hipokaliemijo, hipomagnezemijo). Morda bo potrebno klinično spremljanje (EKG).

Bolezni prebavil

Bolnike s povečanim tveganjem za razvoj ulkusov, npr. bolnike z anamnezo ulkusne bolezni ali bolnike, ki sočasno jemljejo nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), je treba nadzirati glede simptomov.

Vendar klinične študije z donepezilijevim kloridom v primerjavi s placebom niso pokazale večje incidence ulkusne bolezni ali gastrointestinalnih krvavitev.

Sečila in spolovila

Holinomimetiki lahko ovirajo odtekanje urina iz sečnega mehurja, vendar v kliničnih študijah z donepezilijevim kloridom tega niso opažali.

Bolezni živčevja

Epileptični napadi: domnevajo, da imajo holinomimetiki določen potencial za povzročanje generaliziranih konvulzij, vendar so epileptični napadi lahko tudi izraz Alzheimerjeve bolezni.

Holinomimetiki morda lahko poslabšajo ali izzovejo ekstrapiramidne simptome.

Nevroleptični maligni sindrom (NMS): NMS, je potencialno življenje ogrožujoče stanje, za katerega so značilni: hipertermija, mišična togost, avtonomna nestabilnost, motnje zavesti in povišane vrednosti serumske kreatin fosfokinaze, o katerih so poročali zelo redko v povezavi z donepezilom, posebno pri bolnikih, ki so sočasno prejemali tudi antipsihotike. Dodatni znaki lahko vključujejo mioglobinurijo (rabdomiolizo) in akutno odpoved ledvic. Če bolnik razvije znake in simptome, značilne za NMS, ali kaže nerazložljivo visoko vročino brez dodatnih kliničnih manifestacij NMS, je potrebno zdravljenje prekiniti.

Pljučne bolezni

Bolnikom z anamnezo astme ali obstruktivne pljučne bolezni je treba zaviralce holinesteraz zaradi njihovega holinomimetičnega delovanja predpisovati previdno.

Izogibati se je treba sočasni uporabi donepezilijevega klorida in drugih zaviralcev acetilholinesteraze in agonistov ali antagonistov holinergičnega sistema.

Huda okvara jeter

Podatkov za bolnike s hudo okvaro jeter ni.

Umrljivost v kliničnih preskušanjih vaskularne demence

Opravljena so bila tri 6-mesečna klinična preskušanja pri osebah, ki so ustrezale kriterijem NINDS-AIREN za verjetno ali možno vaskularno demenco (VaD). NINDS-AIREN kriteriji so namenjeni identifikaciji bolnikov, pri katerih kaže, da je do demence prišlo samo iz žilnih vzrokov, in izključujejo bolnike z diagnozo Alzheimerjeve bolezni. V prvi študiji je bila umrljivost 2/198 (1,0 %) pri bolnikih, ki so jemali 5 mg donepezilijevega klorida, 5/206 (2,4 %) pri bolnikih, ki so jemali 10 mg donepezilijevega klorida, in 7/199 (3,5 %) pri tistih, ki so jemali placebo. V drugi študiji je bila umrljivost 4/208 (1,9 %) pri bolnikih, ki so jemali 5 mg donepezilijevega klorida, 3/215 (1,4 %) pri bolnikih, ki so jemali 10 mg donepezilijevega klorida, in 1/193 (0,5 %) pri tistih, ki so jemali placebo. V tretji študiji je bila umrljivost

11/648 (1,7 %) pri bolnikih, ki so jemali 5 mg donepezilijevega klorida, in 0/326 (0 %) pri bolnikih, ki so jemali placebo. Umrljivost v vseh treh študijah vaskularne demence je bila v skupini z donepezilijevim kloridom številčno večja (1,7 %) kot v skupini s placebom (1,1 %), vendar razlika ni bila statistično značilna. Kaže, da je bila večina smrti bolnikov, ki so jemali donepezilijev klorid ali placebo, posledica različnih žilnih vzrokov, ki jih je mogoče pričakovati v populaciji starejših ljudi z že prej prisotno žilno boleznijo. Analiza vseh resnih žilnih dogodkov (s smrtnim izidom ali brez njega) ni pokazala razlike v pogostnosti pojavljanja med skupinama z donepezilijevim kloridom oziroma s placebom.

V združeni analizi študij Alzheimerjeve bolezni (n = 4.146) in pri združevanju podatkov študij Alzheimerjeve bolezni in študij drugih demenc, vključno z vaskularnimi demencami, (skupno 6.888 bolnikov) je umrljivost v skupinah s placebom številčno presegla umrljivost v skupinah z donepezilijevim kloridom.

Pomožne snovi

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na tableto, kar v bistvu pomeni ''brez natrija''.

Donepezilijev klorid in/ali njegovi metaboliti pri ljudeh ne zavirajo metabolizma teofilina, varfarina, cimetidina ali digoksina. Sočasna uporaba digoksina ali cimetidina ne vpliva na metabolizem donepezilijevega klorida.

Raziskave in vitro so pokazale, da pri metabolizmu donepezilijevega klorida sodelujeta izoencima citokroma P450 3A4 in v manjši meri 2D6. In vitro opravljene raziskave medsebojnega delovanja zdravil kažejo, da ketokonazol, zaviralec CYP3A4, in kinidin, zaviralec CYP2D6, zavirata metabolizem donepezila. Zato bi lahko ta in drugi zaviralci CYP3A4, na primer itrakonazol in eritromicin, ter zaviralci CYP2D6, na primer fluoksetin, zavirali metabolizem donepezilijevega klorida.

V raziskavi zdravih prostovoljcev je ketokonazol povečal povprečno koncentracijo donepezila za približno 30 %.

Induktorji encimov, na primer rifampicin, fenitoin, karbamazepin in alkohol, lahko zmanjšajo koncentracijo donepezila.

Ker obseg zaviralnega ali indukcijskega učinka ni znan, je treba take kombinacije zdravil uporabljati previdno.

Donepezilijev klorid lahko ovira delovanje antiholinergičnih zdravil. Poleg tega obstaja možnost sinergističnega delovanja pri sočasni uporabi zdravil, kakršna so sukcinilholin, drugi zaviralci živčno-mišičnega prenosa, holinergični agonisti ali zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, ki vplivajo na srčno prevajanje.

Za donepezil so poročali o primerih podaljšanja intervala QTc in torsade de pointes. Previdnost se svetuje, kadar se donepezil uporablja v kombinaciji z drugimi zdravili, za katera je znano, da podaljšujejo interval QTc in morda bo potrebno klinično spremljanje (EKG). Primeri vključujejo:

• antiaritmiki razreda IA (npr. kinidin),

• antiaritmiki razreda III (npr. amiodaron, sotalol),

• določeni antidepresivi (npr. citalopram, escitalopram, amitriptilin),

• drugi antipsihotiki (npr. derivati fenotiazina, sertindol, pimozid, ziprasidon),

• določeni antibiotiki (npr. klaritromicin, eritromicin, levofloksacin, moksifloksacin).

Nosečnost

O uporabi donepezilijevega klorida pri nosečnicah ni zadostnih podatkov.

Študije na živalih niso pokazale teratogenega učinka, dokazani pa sta bili prenatalna in postnatalna toksičnost (glejte poglavje 5.3). Morebitno tveganje za ljudi ni znano.

Donepezilijevega klorida se med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen če je nujno potrebno. Dojenje

Donepezil se pri podganah izloča v mleko. Ni znano, ali se donepezilijev klorid pri ljudeh izloča v materino mleko; študij pri doječih ženskah ni bilo. Zato ženske, ki jemljejo donepezilijev klorid, ne smejo dojiti.

Donepezilijev klorid ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Demenca lahko zmanjša sposobnost za vožnjo oz. poslabša zmožnost za upravljanje strojev. Poleg tega lahko donepezilijev klorid izzove utrujenost, omotico in mišične krče, predvsem na začetku zdravljenja ali ob povečanju odmerka. Lečeči zdravnik mora redno ocenjevati zmožnost bolnikov, ki jemljejo donepezilijev klorid, da še naprej vozijo ali upravljajo zapletene stroje.

Najpogostejši neželeni dogodki so diareja, mišični krči, utrujenost, navzea, bruhanje in nespečnost.

Neželeni učinki, opisani pogosteje kot v posameznem primeru, so navedeni spodaj po organskih sistemih in po pogostnosti. Pogostnosti so opredeljene, kot: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000), neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti).

* Pri diagnostični obravnavi bolnikov zaradi sinkope ali konvulzij je treba upoštevati možnost srčnega bloka ali dolgih sinusnih pavz (glejte poglavje 4.4).

** Primeri halucinacij, agitacije, nenormalnih sanj in nočnih mor ter agresivnega vedenja so izzveneli po znižanju odmerka oziroma prekinitvi zdravljenja.

*** V primerih nepojasnjenega nepravilnega delovanja jeter je treba razmisliti o ukinitvi donepezilijevega klorida.

**** Poročali so o pojavu rabdomiolize, neodvisnem od nevroleptičnega malignega sindroma in v tesni časovni povezavi z uvedbo ali povečanjem odmerka donepezila.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Donepezilijev klorid je specifičen in reverzibilen zaviralec acetilholinesteraze.

Ocenjeni mediani smrtni odmerek donepezilijevega klorida po zaužitju enega odmerka je pri miših

45 mg/kg in pri podganah 32 mg/kg ali približno 225-kratni oz. 160-kratni največji priporočeni odmerek za človeka, ki znaša 10 mg na dan. Pri živalih so opažali od odmerka odvisne znake holinergične stimulacije, med drugim manj spontanega gibanja, ležanje na trebuhu, opotekajočo hojo, solzenje, klonične konvulzije, depresijo dihanja, slinjenje, miozo, fascikulacije in znižano temperaturo površine telesa.

Preveliko odmerjanje zaviralcev holinesteraze lahko povzroči holinergično krizo, za katero so značilni huda navzea, bruhanje, slinjenje, znojenje, bradikardija, hipotenzija, depresija dihanja, kolaps in konvulzije. Možna je napredujoča mišična šibkosti, ki lahko povzroči smrt, če zajame dihalne mišice.

Kot vedno v primeru prevelikega odmerjanja, je treba izvajati splošne podporne ukrepe.

Kot antidot pri prevelikem odmerjanju donepezilijevega klorida je mogoče uporabiti terciarne antiholinergike, na primer atropin. Priporočljiva je intravenska uporaba atropinijevega sulfata, titriranega na učinek: začetni odmerek je 1,0 do 2,0 mg intravensko, poznejše odmerke pa je treba prilagoditi kliničnemu odzivu.

Pri drugih holinomimetikih so med sočasno uporabo kvaternarnih antiholinergikov, kot je npr glikopirolat, poročali o atipičnih odzivih krvnega tlaka in srčne frekvence.

Ni znano, ali je donepezilijev klorid in/ali njegove metabolite mogoče odstraniti z dializo (hemodializo, peritonealno dializo ali hemofiltracijo).