Astma

Zdravilo Airflusan Forspiro je indicirano za redno zdravljenje astme, kadar je primerna uporaba kombiniranega zdravila (dolgodelujočega agonista adrenergičnih receptorjev ß² in inhalacijskega kortikosteroida):

ali

• pri bolnikih, nezadostno urejenih z inhalacijskimi kortikosteroidi in inhaliranim kratkodelujočim agonistom adrenergičnih receptorjev ß², uporabljanim »po potrebi«,

• pri bolnikih, ki so že ustrezno urejeni z inhalacijskima kortikosteroidom in dolgodelujočim agonistom adrenergičnih receptorjev ß².

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)

Zdravilo Airflusan Forspiro je indicirano za simptomatsko zdravljenje bolnikov s KOPB, s FEV¹ <60

% predvidenega normalnega (pred bronhodilatatorjem) in anamnezo ponavljajočih se poslabšanj, ki imajo izrazite simptome kljub redni bronhodilatacijski terapiji.

Način uporabe:

Zdravilo Airflusan Forspiro je namenjeno samo za inhaliranje.

Bolnikom je treba pojasniti, da morajo za dosego najboljšega učinka zdravilo Airflusan Forspiro uporabljati vsak dan, tudi kadar nimajo simptomov.

Bolnike mora zdravnik redno kontrolirati, da ostane uporabljana jakost zdravila Airflusan Forspiro optimalna in se spremeni le, če tako svetuje zdravnik.

Odmerek je treba prilagoditi na najnižji odmerek s katerim se učinkovito obvladujejo simptomi. Če se simptomi obvladujejo z najmanjšo jakostjo kombinacije, uporabljene dvakrat na dan, lahko naslednji korak vključuje preizkus inhalacijskega kortikosteroida samega.

Pri bolnikih, ki potrebujejo dolgodelujoč agonist adrenergičnih receptorjev ß², je druga možnost prilagoditev zdravila Airflusan Forspiro na enkrat na dan, če bi to po zdravnikovem mnenju zadoščalo za ohranitev ustrezne urejenosti bolezni. V primeru uporabe enkrat na dan morajo bolniki z anamnezo nočnih simptomov odmerek uporabiti zvečer, bolniki z anamnezo simptomov pretežno v dnevnem času pa zjutraj.

Bolniki morajo dobiti jakost zdravila Airflusan Forspiro, ki vsebuje pravi odmerek

flutikazonpropionata glede na izraženost bolezni, ki jo imajo. Če posamezen bolnik potrebuje odmerke zunaj priporočene sheme, mu je treba predpisati ustrezne odmerke agonista adrenergičnih receptorjev ß² in/ali kortikosteroida.

Odmerjanje:

Priporočeni odmerki:

Astma

Odrasli in mladostniki, stari 12 let in več:

Ena inhalacija 250 mikrogramov flutikazonpropionata in 50 mikrogramov salmeterola dvakrat na dan. ali

Ena inhalacija 500 mikrogramov flutikazonpropionata in 50 mikrogramov salmeterola dvakrat na dan.

Pri odraslih ali mladostnikih z zmerno, persistentno astmo (to je z vsakodnevnimi simptomi, vsakodnevno uporabo zdravila za olajšanje dihanja in zmerno do hudo obstrukcijo zračnega pretoka), za katere bi bilo bistveno hitro obvladanje astme, velja razmisliti o začetnem vzdrževalnem zdravljenju z zdravilom Airflusan Forspiro. V takšnem primeru je priporočeni začetni odmerek ena inhalacija 100 mikrogramov flutikazonpropionata in 50 mikrogramov salmeterola (uporabljen samostojno ali kot fiksna kombinacija) dvakrat na dan.

Ko je astma obvladana, je treba zdravljenje znova oceniti in pretehtati, ali naj bolnik preide na terapijo z inhalacijskim kortikosteroidom. Bolnike je treba med tem prehodom redno kontrolirati.

V primerjavi s samostojno uporabo inhalacijskega flutikazonpropionata ter v primeru odsotnosti enega ali dveh kriterijev za ocenitev stopnje bolezni, očitna korist pri začetnem vzdrževalnem zdravljenju ni bila dokazana. Pri večini bolnikov inhalacijski kortikosteroidi na splošno ostajajo zdravila prvega izbora. Zdravilo Airflusan Forspiro ni namenjeno začetnemu zdravljenju blage astme.

Jakost salmeterola/flutikazonpropionata 50 mikrogramov/100 mikrogramov ni primerna za odrasle in otroke s hudo astmo; pri bolnikih s hudo astmo je pred uvedbo katere koli fiksne kombinacije priporočljivo določiti ustrezen odmerek inhalacijskega kortikosteroida.

Za odmerke, ki jih ni mogoče doseči z zdravilom Airflusan Forspiro, so na voljo druge jakosti zdravil z učinkovinama salmeterol/flutikazon.

KOPB

Odrasli:

Ena inhalacija 500 mikrogramov flutikazonpropionata in 50 mikrogramov salmeterola dvakrat na dan.

Posebne skupine bolnikov:

Pri starejših bolnikih in bolnikih z okvaro ledvic odmerka ni treba prilagoditi. Podatkov o uporabi zdravila Airflusan Forspiro pri bolnikih z okvaro jeter ni.

Pediatrična populacija:

Astma:

Zdravila Airflusan Forspiro se ne sme uporabljati pri otrocih.

KOPB:

Zdravila Airflusan Forspiro se ne sme uporabljati pri otrocih in mladostnikih.

Navodila za uporabo:

Bolnikom je treba pokazati, kako naj uporabljajo inhalator Forspiro in redno preverjati, ali ga uporabljajo pravilno.

Inhalator vsebuje 60 odmerkov zdravila v obliki praška v zvitem folijskem traku. Ima števec odmerkov, ki kaže število preostalih odmerkov. Števec šteje nazaj od 60 do 0. Ko ostane zadnjih 10 odmerkov, so prikazane številke na rdečem ozadju.

Inhalatorja ni mogoče ponovno napolniti – ko je prazen, ga je treba zavreči in nadomestiti z novim.

Pred uporabo inhalatorja

• Odpreti je treba prozorna vratca stranske komore.

• Trak folije je treba odstraniti iz stranske komore tako, da se na »zobcih« stranske komore previdno odtrga celotno dolžino traku, kot je prikazano spodaj. Traka se ne sme potegniti ali povleči.

• Vratca stranske komore morajo biti zaprta, uporabljeni trak folije pa se zavrže.

Opombe: Med uporabo inhalatorja se bo stranska komora postopoma napolnila z uporabljenim trakom. Trakovi folije s črnimi črtami ne vsebujejo zdravila. Sčasoma se bodo oštevilčeni odseki traku pojavili v stranski komori. V stranski komori ne smeta biti nikoli več kot 2 razdelka trakov folije, saj lahko povzročijo, da se inhalator zatakne. Trak je treba previdno odtrgati, kot je opisano zgoraj, nato pa varno zavreči.

Uporaba inhalatorja

Inhalator je treba držati v rokah, kot je prikazano na slikah.

1. Odpiranje

   • Zaščitni pokrovček je treba odpreti navzdol, da se prikaže ustnik.

   • Na števcu odmerkov je treba preveriti, koliko odmerkov je še preostalo.

2. Priprava odmerka

   • Dvigne se rob belega vzvoda. Stranska komora naj bo zaprta.

   Opomba: Beli vzvod naj se premika samo takrat, ko je bolnik pripravljen za vdihovanje odmerka zdravila. Če se bo bolnik igral z belim vzvodom, bo šlo zdravilo v nič.

   • Odpiranje: bel vzvod je treba potisniti od sebe, kolikor daleč gre in dokler se ne zaskoči. To dejanje pomakne nov odmerek v položaj s številko na vrhu.

   • Zapiranje: Po tem je treba bel vzvod potisniti nazaj proti sebi, da se zaskoči nazaj v svoj izhodiščni položaj. Inhalator je zdaj spet pripravljen za uporabo.

3. Vdihavanje odmerka

   • Medtem ko je inhalator odmaknjen od ust, naj bolnik globoko izdihne, kolikor je to mogoče, ne da bi bilo neprijetno. Nikoli ne sme dihati neposredno v inhalator, saj bi to lahko vplivalo na odmerek.

   • Inhalator je treba držati tako, da je zaščitni pokrovček usmerjen navzdol.

   • Ustnice naj tesno zaobjamejo ustnik.

   • Bolnik naj vdihne enakomerno in globoko skozi inhalator, ne skozi nos.

   • Inhalator je treba nato odmakniti od ust in zadržati dih za 5-10 sekund oziroma kolikor dolgo je to mogoče, ne da bi bolniku povzročilo nelagodje.

   • Nato naj bolnik počasi izdihne, vendar ne v inhalator.

   • Ustnik je treba pokriti z zaščitnim pokrovčkom.

   • Bolnik naj nato izpere usta z vodo in jo izpljune. To pomaga preprečiti pojav glivičnih okužb v ustih in hripavost.

     Čiščenje

   • Zunanjost ustnika je treba po potrebi očistiti s čisto, suho krpico.

   • Za namen čiščenja ali druge namene se inhalatorja ne sme razstavljati!

   • Delov inhalatorja se ne sme čistiti z vodo ali mokrimi robčki, saj lahko vlaga vpliva na odmerek!

   • V ustnik ali druge dele se nikoli ne sme vstavljati igel ali drugih ostrih predmetov, saj lahko to poškoduje inhalator!

Preobčutljivost na učinkovini ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Zdravila Airflusan Forspiro se ne sme uporabljati za zdravljenje akutnih simptomov astme, za le-te je treba uporabiti hitro- in kratkodelujoč bronhodilatator. Bolnikom je treba naročiti, naj imajo vedno pri sebi inhalator, ki ga uporabljajo za olajšanje akutnega napada astme.

Zdravljenja z zdravilom Airflusan Forspiro se ne sme uvesti med akutnim poslabšanjem astme oziroma če bolezen pomembno in hitro napreduje.

Med zdravljenjem z zdravilom Airflusan Forspiro se lahko pojavijo resni, z astmo povezani neželeni učinki in poslabšanja. Bolnikom je treba naročiti, naj nadaljujejo zdravljenje, vendar naj poiščejo zdravniško pomoč, če simptomi astme po začetku zdravljenja z zdravilom Airflusan Forspiro ostanejo nenadzorovani ali se poslabšajo.

Če bolnikova potreba po uporabi kratkodelujočih bronhodilatatorjev za olajšanje narašča ali se manjša odziv na zdravilo, to kaže na slabšanje urejenosti bolezni in bolnikovo stanje morate zdravnik znova oceniti.

Nenadno in napredujoče poslabšanje urejenosti astme je lahko smrtno nevarno in bolnik mora nujno opraviti pregled pri zdravniku. V poštev pride povečanje terapije s kortikosteroidom.

Ko so simptomi astme pod nadzorom, je treba razmisliti o postopnem zmanjševanju odmerka zdravila Airflusan Forspiro. Med zmanjševanjem zdravljenja je treba bolnikovo stanje redno nadzorovati.

Uporabiti je treba najmanjši še učinkoviti odmerek učinkovin salmeterol/flutikazon (glejte poglavje 4.2).

Pri bolnikih s KOPB, ki občutijo poslabšanje stanja, je navadno uvedena terapija s sistemskimi kortikosteroidi. Zato je potrebno bolniku povedati, da mora v primeru poslabšanja simptomov ob uporabi zdravila Airflusan Forspiro poiskati zdravniško pomoč.

Zdravljenja z zdravilom Airflusan Forspiro pri bolnikih z astmo ne smete prekiniti nenadoma, ker obstaja nevarnost za poslabšanje. Terapijo je treba zmanjševati pod zdravniškim nadzorom. Pri bolnikih s KOPB lahko prenehanje zdravljenja spremlja tudi simptomatska dekompenzacija, zato mora opustitev potekati pod zdravniškim nadzorom.

Kot vsa inhalacijska zdravila s kortikosteroidi je treba tudi zdravilo Airflusan Forspiro uporabljati previdno pri bolnikih z aktivno ali mirujočo pljučno tuberkulozo in glivično, virusno ali drugo

infekcijo dihalnih poti. Če kaže na navedena stanja, je potrebno nemudoma uvesti primerno terapijo.

Zdravilo Airflusan Forspiro lahko v redkih primerih povzroči srčne aritmije, npr. supraventrikularno tahikardijo, ekstrasistole in atrijsko fibrilacijo, ter blago prehodno zmanjšanje ravni kalija v serumu pri visokih terapevtskih odmerkih. Zdravilo Airflusan Forspiro je treba uporabljati previdno pri bolnikih s hudimi srčno-žilnimi boleznimi ali motnjami srčnega ritma in pri bolnikih s sladkorno boleznijo, tirotoksikozo, nezdravljeno hipokaliemijo ter pri bolnikih s predispozicijo za nizko raven kalija v serumu.

Opisani so redki primeri zvišane koncentracije glukoze v krvi (glejte 4.8); to je treba upoštevati, če se zdravilo predpiše bolniku z anamnezo sladkorne bolezni.

Tako kot pri drugi inhalacijski terapiji se lahko po uporabi zdravila pojavi paradoksni bronhospazem s takojšnjim poslabšanjem piskajočega dihanja in kratko sapo. Paradoksni bronhospazem se odzove na hitro delujoči bronhodilatator in potrebno ga je nemudoma zdraviti. Uporabo zdravila Airflusan Forspiro je treba takoj prekiniti, bolnika pregledati in uvesti drugo zdravljenje, če je potrebno.

Poročali so o farmakoloških neželenih učinkih značilnih za zdravljenje z ß² agonisti, kot so tremor, palpitacije ali glavobol, vendar so navadno prehodni in se zmanjšajo med rednim zdravljenjem.

Za jakost 50 mikrogramov/250 mikrogramov/odmerek, prašek za inhaliranje, odmerjeni: Zdravilo Airflusan Forspiro 50 mikrogramov/250 mikrogramov/odmerek, prašek za inhaliranje, odmerjeni vsebuje 12,2 mg laktoze na odmerek. Ta količina običajno ne povzroča težav osebam z intoleranco za laktozo.

Za jakost 50 mikrogramov/500 mikrogramov/odmerek, prašek za inhaliranje, odmerjeni: Zdravilo Airflusan Forspiro 50 mikrogramov/500 mikrogramov/odmerek, prašek za inhaliranje, odmerjeni vsebuje 11,95 mg laktoze/odmerek. Ta količina ponavadi ne povzroča težav osebam z intoleranco za laktozo.

Pri vseh inhalacijskih kortikosteroidih se lahko pojavijo sistemski učinki, zlasti ob visokih odmerkih, uporabljanih dolgo časa. Pojav teh učinkov je veliko manj verjeten kot med uporabo peroralnih kortikosteroidov. Možni sistemski učinki vključujejo Cushingov sindrom, Cushingoidne značilnosti, zavrtje delovanja nadledvičnih žlez, zmanjšanje mineralne kostne gostote, katarakto in glavkom ter redkeje sklop psiholoških ali vedenjskih učinkov, vključno s psihomotorno hiperaktivnostjo, motnjami spanja, anksioznostjo, depresijo ali agresijo (zlasti pri otrocih) (za informacije o sistemskih učinkih inhaliranih kortikosteroidov pri otrocih in mladostnikih, glejte podpoglavje Pediatrična populacija spodaj). Bolnike je treba zato redno kontrolirati in odmerek inhaliranega kortikosteroida zmanjšati do najnižjega odmerka, s katerim je mogoče astmo učinkovito obvladovati.

Dolgotrajno zdravljenje z velikimi odmerki inhalacijskih kortikosteroidov lahko klinično zavre delovanje nadledvičnih žlez in povzroči akutno adrenalno krizo. Zelo redki primeri zavrtega delovanja nadledvičnih žlez in akutne adrenalne krize so opisani tudi z odmerki flutikazonpropionata med 500 in 1000 mikrogramov. Med okoliščinami, ki lahko sprožijo akutno adrenalno krizo, so poškodbe, operacije, okužbe in vsako hitro znižanje odmerka. Pojavni simptomi so praviloma nedoločni; med njimi so lahko anoreksija, bolečine v trebuhu, hujšanje, utrujenost, glavobol, navzeja, bruhanje,

hipotenzija, motnje zavesti, hipoglikemija in konvulzije. Med obdobji stresa ali ob elektivni operaciji je treba razmisliti o dodatni zaščiti s sistemskimi kortikosteroidi.

Koristni učinki vdihanega flutikazonpropionata bi morali minimizirati potrebo po peroralnih steroidih, toda bolnike, ki preidejo s peroralnih steroidov, lahko še dolgo ogroža zmanjšanje adrenalne rezerve. Zato je potrebno biti posebno pozoren pri zdravljenju teh bolnikov in redno spremljati njihove adrenokortikalne funkcije. Ogroženi so lahko tudi bolniki, ki so v preteklosti potrebovali visoke odmerke nujne terapije s kortikosteroidi. V nujnih primerih in v elektivnih okoliščinah, v katerih je verjeten stres, je vedno treba upoštevati možnost rezidualne okvare in poskrbeti za ustrezno terapijo s kortikosteroidi. Zaradi izrazitosti adrenalne prizadetosti utegne biti pred elektivnimi postopki potreben posvet s specialistom.

Ritonavir lahko močno zviša koncentracijo flutikazonpropionata v plazmi. Zato se je sočasni uporabi treba izogibati, razen če možne koristi za bolnika odtehtajo tveganje sistemskih neželenih učinkov kortikosteroidov. V teh primerih je treba bolnike spremljati za pojav sistemskih neželenih učinkov kortikosteroidov. Tveganje za sistemske neželene učinke je večje tudi med kombinacijo flutikazonpropionata in drugih močnih zaviralcev encima CYP3A, vključno z zdravili, ki vsebujejo kobicistat (glejte poglavje 4.5).

Pljučnica pri bolnikih z KOPB

Pri bolnikih s KOPB, ki so prejemali inhalacijske kortikosteroide, so opažali večjo pojavnost pljučnice, tudi pljučnice, ki je zahtevala sprejem v bolnišnico. Obstajajo določeni dokazi, da se tveganje za pljučnico povečuje s povečevanjem odmerka steroida, vendar to ni bilo dokončno dokazano v vseh študijah.

Ni dokončnih kliničnih dokazov, da se stopnja tveganja za pljučnico znotraj skupine inhalacijskih

kortikosteroidnih zdravil razlikuje.

Zdravniki morajo biti pri bolnikih s KOPB pozorni na morebiten pojav pljučnice, kajti klinične značilnosti takšne okužbe se prekrivajo s simptomi poslabšanj KOPB.

Med dejavniki tveganja za pljučnico pri bolnikih s KOPB so trenutno kajenje, višja starost, nizek indeks telesne mase (ITM) in huda KOPB.

Podatki iz obsežnega kliničnega preskušanja (SMART; “The Salmeterol Multi-Center Asthma Research Trial”) kažejo, da pri bolnikih afroameriškega porekla obstaja večje tveganje za pojav resnih respiratornih dogodkov ali smrtnih izidov pri uporabi salmeterola v primerjavi s placebom (glejte poglavje 5.1). Povezava s farmakogenetskimi ali drugimi dejavniki ni znana. Bolnikom temnopoltega afriškega ali afro-karibskega izvora je treba pojasniti, da naj nadaljujejo z uporabo zdravila, vendar pa naj poiščejo zdravniško pomoč, če simptomi astme ostanejo nenadzorovani ali se med uporabo zdravila Airflusan Forspiro poslabšajo.

Sočasna uporaba ketokonazola pomembno poveča sistemsko izpostavljenost salmeterolu. To lahko povzroči povečanje incidence sistemskih učinkov (npr. podaljšanja intervala QTc in palpitacij).

Sočasnemu zdravljenju s ketokonazolom ali drugimi močnimi zaviralci encima CYP3A4 se je treba zato izogibati, razen če koristi ne pretehtajo potencialno povečanega tveganja sistemskih neželenih učinkov zdravljenja s salmeterolom (glejte poglavje 4.5).

Motnje vida

Pri sistemski in topični uporabi kortikosteroidov lahko poročajo o motnjah vida. Če se pri bolniku pojavijo simptomi, kot so zamegljen vid ali druge motnje vida, ga je potrebno upoštevati za napotitev k oftalmologu zaradi ovrednotenja možnih vzrokov, ki lahko vključujejo katarakto, glavkom ali redke bolezni, kot je centralna serozna horioretinopatija, o katerih so poročali po sistemski in topični uporabi kortikosteroidov.

Pediatrična populacija

Še posebej ogroženi so lahko otroci in mladostniki, stari <16 let, ki jemljejo visoke odmerke flutikazonpropionata (običajno ≥ 1000 mikrogramov/dan). Pojavijo se lahko sistemski učinki,

predvsem pri visokih odmerkih, predpisanih za daljše časovno obdobje. Možni sistemski učinki vključujejo Cushingov sindrom, Cushingoidne značilnosti, zavrtje delovanja nadledvičnih žlez, akutno adrenalno krizo in zaostanek v rasti pri otrocih in mladostnikih, ter redkeje sklop psiholoških ali vedenjskih učinkov vključno s psihomotorno hiperaktivnostjo, motnjami spanja, anksioznostjo, depresijo ali agresijo. Potrebno je pretehtati, ali je otroka oziroma mladostnika potrebno napotiti k specialistu pediatru za pljučne bolezni.

Priporočeno je, da se redno kontrolira telesna višina otrok, ki prejemajo podaljšano zdravljenje z inhalacijskim kortikosteroidom. Odmerek inhaliranega kortikosteroida je treba zmanjšati do najnižjega odmerka, s katerim je mogoče astmo učinkovito obvladovati.

Zaviralci adrenergičnih receptorjev ß lahko oslabijo ali delujejo anatgonistično na učinke salmeterola. Izogniti se je treba neselektivnim in selektivnim antagonistom adrenergičnih receptorjev ß, razen če je njihova uporaba nujna. Pri terapiji z ß² agonisti lahko pride do resne hipokaliemije. Posebna pozornost je potrebna pri resni akutni astmi, saj se ta učinek lahko potencira, pri sočasni terapiji s ksantinskimi derivati, steroidi in diuretiki.

Sočasna uporaba drugih zdravil, ki vsebujejo ß -adrenergike, ima lahko aditiven učinek. Flutikazonpropionat

Po inhalacijski uporabi je koncentracija flutikazonpropionata v plazmi v normalnih okoliščinah nizka zaradi obsežne presnove prvega prehoda in velikega sistemskega očistka s citokromom P450 3A4 v črevesu in jetrih. Klinično pomembne interakcije zdravil zaradi flutikazonpropionata zato niso verjetne.

Študiji medsebojnega delovanja pri zdravih preiskovancih, ki so uporabljali flutikazonpropionat intranazalno, je ritonavir (zelo močan zaviralec citokroma P450 3A4) v odmerku 100 mg dvakrat na dan več stokrat zvišal koncentracijo flutikazonpropionata v plazmi, kar je povzročilo izrazito znižanje kortizola v serumu. Za inhalirani flutikazonpropionat informacij o tej interakciji ni, a pričakovati je mogoče izrazito povečanje koncentracije flutikazonpropionata v plazmi. Opisani so primeri Cushingovega sindroma in zavrtja nadledvičnih žlez. Kombinaciji se je treba izogniti, razen če koristi odtehtajo večje tveganje za neželene učinke sistemskih glukokortikoidov.

V manjši študiji pri zdravih prostovoljcih je nekoliko manj močni zaviralec encima CYP3A ketokonazol zvišal izpostavljenost flutikazonpropionatu po eni sami inhalaciji za 150 %. Kortizol v plazmi se je zato znižal bolj kot samo po flutikazonpropionatu. Pričakovati je, da sistemsko izpostavljenost flutikazonpropionatu in tveganje za sistemske neželene učinke poveča tudi sočasno zdravljenje z drugimi močnimi zaviralci encima CYP3A, npr. z itrakonazolom in zdravili, ki vsebujejo kobicistat ter srednje močnim zaviralci encima CYP3A, npr. z eritromicinom. Kombinaciji se je treba izogniti, razen v primerih ko koristi pretehtajo zvečano tveganje za sistemske neželene učinke kortikosteroidov. V teh primerih je treba bolnike opazovati za pojav sistemskih neželenih učinkov kortikosteroidov.

Salmeterol

Močni zaviralci encima CYP3A4

Sočasna uporaba ketokonazola (400 mg peroralno enkrat na dan) in salmeterola (50 mikrogramov inhalirano dvakrat na dan) pri 15 zdravih osebah 7 dni je povzročila pomemben porast izpostavljenosti plazemskemu salmeterolu (1,4-kratna vrednost C^max in 15-kratna vrednost AUC). To lahko povzroči porast incidence drugih sistemskih učinkov zdravljenja s salmeterolom (npr. podaljšanje intervala QTc

in palpitacij) v primerjavi s samostojnim zdravljenjem s salmeterolom ali ketokonazolom (glejte poglavje 4.4).

Klinično pomembnih učinkov na krvni tlak, srčno frekvenco, glukozo v krvi in ravni kalija v krvi niso opazili. Sočasna uporaba s ketokonazolom pri ponavljajoči se uporabi ni povečala razpolovne dobe izločanja salmeterola ali povečala akumulacije salmeterola.

Sočasni uporabi s ketokonazolom se je treba izogibati, razen če koristi zdravljenja pretehtajo potencialno povečano tveganje sistemskih neželenih učinkov zdravljenja s salmeterolom. Podobno tveganje za sistemske neželene učinke je tudi med kombinacijo flutikazonpropionata in drugih močnih zaviralcev encima CYP3A4 (npr. itrakonazol, telitromicin, ritonavir).

Zmerni zaviralci encima CYP 3A4

Sočasna uporaba eritromicina (500 mg peroralno trikrat na dan) in salmeterola (50 mikrogramov inhalirano dvakrat na dan) pri 15 zdravih osebah 6 dni je povzročilo majhno, vendar statistično nepomembno povečanje izpostavljenosti salmeterolu (1,4-kratna vrednost C^max in 1,2-kratna vrednost AUC). Sočasna uporaba z eritromicinom ni bila povezana s kakršnimi koli neželenimi učinki.

Nosečnost

Zmerna količina podatkov za nosečnice (300-1000 izidov nosečnosti) ne kaže malformacij ali feto/neonatalne toksičnosti salmeterola in flutikazonpropionata. Študije na živalih so pokazale

reproduktivno toksičnost po uporabi agonistov adrenergičnih receptorjev ß² in glukokortikosteroidov (glejte poglavje 5.3).

Uporaba zdravila Airflusan Forspiro pri nosečnicah pride v poštev le, če je pričakovana korist za mater večja od vsakega možnega tveganja za plod.

Pri nosečnicah je treba uporabljati najmanjši učinkoviti odmerek flutikazonpropionata, potreben za ustrezno obvladanje astme.

Dojenje

Ni znano, ali se salmeterol in flutikazonpropionat oz. presnovki izločajo v materino mleko.

Študije so pokazale, da se salmeterol in flutikazonpropionat ter njuni presnovki izločajo v mleko doječih podgan.

Tveganja za dojene novorojenčke oz. dojenčke ni mogoče izključiti. Treba se je odločiti, ali prekiniti z dojenjem ali prenehati zdravljenje z zdravilom Airflusan Forspiro, pri čemer je treba upoštevati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za žensko.

Plodnost

Podatkov o vplivu na plodnost pri človeku ni. Vendar pa študije na živalih niso pokazale nobenih učinkov salmeterola ali flutikazonpropionata na plodnost.

Airflusan Forspiro nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Zdravilo Airflusan Forspiro vsebuje salmeterol in flutikazonpropionat, zato je mogoče pričakovati takšno vrsto in izrazitost neželenih učinkov, kot so povezani z vsako posamezno od teh dveh snovi. Ni znakov, da bi se po njuni sočasni uporabi pojavljali dodatni neželeni učinki.

Neželeni učinki, povezani s salmeterolom/flutikazonpropionatom, so navedeni spodaj po organskem sistemu in pogostnosti. Opredelitev pogostnosti je: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 in < 1/10), občasni (≥ 1/1000 in < 1/100), redki (≥1/10.000 do <1/1.000), zelo redki (<1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Podatki o pogostnosti izvirajo iz kliničnih preskušanj. Incidenca pri placebu ni upoštevana.

1 Pogosto opisani pri placebu

2 Zelo pogosto opisani pri placebu

3 O njih so poročali v 3-letnem obdobju v študiji KOPB

4 Glejte poglavje 4.4

5 Glejte poglavje 5.1.

Opis nekaterih neželenih učinkov

Opisani so farmakološki neželeni učinki terapije z agonisti adrenergičnih receptorjev ß², npr. tremor, palpitacije in glavobol, ki pa so običajno prehodni in se med rednim zdravljenjem zmanjšajo.

Tako kot pri drugi inhalacijski terapiji se lahko po uporabi zdravila pojavi paradoksni bronhospazem s takojšnjim poslabšanjem piskajočega dihanja in kratko sapo. Paradoksni bronhospazem se odzove na hitro delujoči bronhodilatator in potrebno ga je nemudoma zdraviti. Uporabo zdravila Airflusan Forspiro je treba takoj prekiniti, bolnika pregledati in uvesti drugo zdravljenje, če je potrebno.

Zaradi flutikazonpropionata v zdravilu se pri nekaterih bolnikih pojavita hripavost in kandidoza (soor) v ustih in žrelu ter redko tudi v požiralniku. Hripavost in pogostnost kandidoze je mogoče zmanjšati s spiranjem ust z vode in/ali umivanjem zob po uporabi zdravila. Simptomatsko kandidozo v ustih in žrelu je mogoče zdraviti z lokalno antimikotično terapijo ob nadaljevanju uporabe salmeterola/flutikazona.

Pediatrična populacija

Med možnimi sistemskimi učinki so Cushingov sindrom, Cushingoidne značilnosti, zavrtje delovanja nadledvičnih žlez, upočasnitev rasti pri otrocih in mladostnikih (glejte poglavje 4.4). Pri otrocih se lahko pojavijo tudi anksioznost, motnje spanja in vedenjske spremembe, vključno s hiperaktivnostjo in razdražljivostjo.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

Iz kliničnih študij ni podatkov o prevelikem odmerjanju zdravila Airflusan Forspiro, vendar so podatki o prevelikem odmerjanju z obema učinkovinama navedeni spodaj:

Znaki in simptomi prevelikega odmerjanja salmeterola so omotica, povišanje sistolične krvnega tlaka tremor, glavobol in tahikardija. Če je treba terapijo z zdravilom Airflusan Forspiro ukiniti zaradi prevelikega odmerjanja agonista adrenergičnih receptorjev beta v zdravilu, je treba pretehtati ustrezno nadomestno terapijo s steroidom. Poleg tega se lahko pojavi hipokaliemija in zato je potrebno spremljati serumske koncentracije kalija. Potrebno je razmisliti o nadomeščanju kalija.

Akutno: Akutno vdihavanje flutikazonpropionata v odmerkih, ki presegajo priporočene, lahko povzroči prehodno zavrtje delovanja nadledvičnih žlez. To ne zahteva nujnega ukrepanja, ker se delovanje nadledvičnih žlez v nekaj dneh popravi, kar je potrjeno z meritvami kortizola v plazmi.

Kronično preveliko odmerjanje flutikazonpropionata: Potrebno je spremljanje adrenalne rezerve in mogoče bo potrebno tudi zdravljenje s sistemskimi kortikosteroidi. Ko se stanje stabilizira, je zdravljenje potrebno nadaljevati z vdihovanjem kortikosteroidov v predpisanih odmerkih. Glejte poglavje 4.4, Tveganje za zavrtje delovanja nadledvičnih žlez.

V primeru akutnega ali kroničnega prevelikega odmerjanja flutikazonpropionata je potrebno terapijo z zdravilom Airflusan Forspiro nadaljevati v ustreznem odmerku za obvladanje simptomov.