Faras 20 mg trde gastrorezistentne kapsule

Zdravilo Faras je indicirano za:

kratkotrajno zdravljenje simptomov refluksa (npr. zgage in regurgitacije kisline) pri odraslih.

Odmerjanje

Priporočeni dnevni odmerek je 20 mg esomeprazola (ena kapsula) na dan.

Mogoče bo potrebno neprekinjeno jemanje kapsul 2 do 3 dni, da dosežemo izboljšanje simptomov. Zdravljenje lahko traja največ 2 tedna. Ko simptomi popolnoma izginejo, je potrebno zdravljenje prekiniti.

Če se simptomi ne izboljšajo po 2 tednih neprekinjenega jemanja zdravila, se mora bolnik posvetovati z zdravnikom.

Posebne skupine bolnikov

Bolniki z ledvično okvaro

Pri bolnikih z okvarjeno ledvično funkcijo prilagoditev odmerka ni potrebna. Zaradi omejenih izkušenj pri bolnikih s hudo ledvično okvaro, je potrebna previdnost pri zdravljenju teh bolnikov (glejte poglavje 5.2).

Bolniki z okvaro jeter

Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter prilagoditev odmerka ni potrebna. Bolniki s hudo okvaro jeter pa se morajo posvetovati z zdravnikom, preden vzamejo zdravilo Faras (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

1/13

Starejši bolniki (≥65 let)

Prilagoditev odmerka pri starejših bolnikih ni potrebna.

Pediatrična populacija

Zdravilo Faras ni primerno za uporabo pri pediatrični populaciji, mlajši od 18 let, za indikacijo: "kratkotrajno zdravljenje simptomov refluksa (na primer zgage in regurgitacije kisline)".

Način uporabe

Kapsule je potrebno pogoltniti cele z vodo. Kapsul se ne sme žvečiti ali drobiti.

Bolniki, ki imajo težave pri požiranju, lahko kapsulo odprejo in vsebino kapsule zmešajo s pol kozarca negazirane vode. Pri tem ne smejo piti nobene druge tekočine, saj bi lahko ta raztopila gastrorezistentno oblogo. Tekočino skupaj s peletami je potrebno spiti takoj ali v 30 minutah. Kozarec naj izperejo s pol kozarca vode in tudi to popijejo. Pelet se ne sme žvečiti ali zdrobiti.

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino, substituirane benzimidazole ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Esomeprazola se ne sme uporabljati sočasno z nelfinavirjem (glejte poglavje 4.5).

Splošno

Bolnika je potrebno poučiti, da se posvetuje z zdravnikom v primeru, da:

• začne močno nenamerno izgubljati telesno maso, večkrat bruha, pride do disfagije, hematemeze ali melaene ter kadar obstaja sum ali pa je že prišlo do razjede na želodcu. V teh primerih je potrebno izključiti maligno bolezen, ker lahko zdravljenje z esomeprazolom ublaži simptome maligne bolezni in lahko pride do zakasnitve postavitve diagnoze.

• je že imel razjedo na želodcu ali operacijo na prebavilih.

• 4 tedne ali več neprekinjeno uporablja simptomatsko zdravljenje težav z želodcem ali zgage.

• ima zlatenico ali hudo okvaro jeter.

• je starejši od 55 let in ima nove ali pred kratkim spremenjene simptome.

  Bolniki z dolgotrajnimi in ponavljajočimi simptomi težav z želodcem ali zgage se morajo redno posvetovati z zdravnikom. Bolniki, starejši od 55 let, ki redno vsakodnevno jemljejo zdravila brez recepta proti težavam z želodcem ali zgago, morajo o tem obvestiti farmacevta ali zdravnika.

  Bolniki zdravila Faras ne smejo jemati za dolgotrajno preventivo.

  Zdravljenje z zaviralci protonske črpalke lahko rahlo poveča možnost gastrointestinalne okužbe s bakterijami kot so Salmonella in Campylobacter ter pri hospitaliziranih bolnikih z bakterijo Clostridium difficile (glejte poglavje 5.1).

  Bolniki se morajo posvetovati z zdravnikom pred uporabo zdravila v primeru da so naročeni na endosopijo ali dihalni test s sečnino.

  Subakutni kožni eritematozni lupus

  Zaviralci protonske črpalke so povezani z zelo redkimi primeri subakutnega kožnega eritematoznega lupusa. Če se pojavijo lezije, zlasti na koži, ki je izpostavljena soncu, in sočasna artralgija, mora bolnik takoj poiskati zdravniško pomoč, zdravstveni delavec pa mora razmisliti o prekinitvi zdravljenja z zdravilom Faras. Subakutni kožni eritematozni lupus po predhodnem zdravljenju z zaviralcem protonske črpalke lahko poveča tveganje za pojav subakutnega kožnega eritematoznega lupusa z drugimi zaviralci protonske črpalke.

  Hudi kožni neželeni učinki (Severe cutaneous adverse reactions - SCAR)

  O hudih kožnih neželenih učinkih, kot so multiformni eritem (ME), Stevens-Johnsonov sindrom (SJS), toksična epidermalna nekroliza (TEN) ter reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS – drug reaction with eosinophilia and systemic symptoms), ki so lahko življenjsko nevarni ali smrtni, so v povezavi z zdravljenjem z esomeprazolom poročali zelo redko.

  Bolnike je treba obvestiti o znakih in simptomih hude kožne reakcije ME/SJS/TEN/DRESS ter jim naročiti, naj v primeru kakršnih koli značilnih znakov ali simptomov takoj poiščejo zdravniško pomoč. Zdravljenje z esomeprazolom je treba v primeru znakov in simptomov hudih kožnih reakcij takoj prekiniti ter po potrebi zagotoviti dodatno zdravstveno oskrbo/skrbno spremljanje bolnika. Pri bolnikih z ME/SJS/TEN/DRESS se zdravljenje ne sme ponovno uvesti.

  Sočasna uporaba z drugimi zdravili

  Sočasno jemanje esomeprazola in atazanavira ni priporočljivo (glejte poglavje 4.5). Če presodite, da se sočasnemu jemanju esomeprazola in atazanavira ne morete izogniti, je priporočljivo skrbno klinično spremljanje ter zvišanje odmerka atazanavirja na 400 mg s 100 mg ritonavirja, pri čemer naj ne bi presegli odmerka esomeprazola 20 mg.

  Esomeprazol je zaviralec encima CYP2C19. Ob začetku in zaključku zdravljenja z esomeprazolom je potrebno upoštevati možnost medsebojnega delovanja z zdravili, ki se presnavljajo z encimom CYP2C19. Ugotovili so medsebojno delovanje med klopidogrelom in esomeprazolom. Klinični pomen medsebojnega delovanja ni znan. Sočasna uporaba esomeprazola in klopidogrela ni priporočljiva (glejte poglavje 4.5).

  Bolniki ne smejo sočasno jemati drugih zaviralcev protonske črpalke ali antagonista histaminskih receptorjev H2.

  Vpliv na laboratorijske preiskave

  Zvišana raven kromogranina A (CgA) lahko ovira preiskave glede nevroendokrinih tumorjev. Da bi to preprečili, je treba vsaj pet dni pred meritvami CgA prekiniti zdravljenje z zdravilom Faras (glejte poglavje 5.1). Če se ravni CgA in gastrina po začetnem merjenju ne vrneta v referenčno območje, je treba meritve ponoviti 14 dni po prekinitvi zdravljenja z zaviralcem protonske črpalke.

  To zdravilo vsebuje natrij in saharozo

  To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na trdo gastrorezistentno kapsulo, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

  Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.

Študije medsebojnega delovanja so bile izvedene samo na odraslih. Učinki esomeprazola na farmakokinetiko drugih zdravil

Ker je esomeprazol eden od enantiomerov omeprazola je smiselno opozoriti na interakcije, ki so bile

poročane pri omeprazolu.

Zaviraci proteaz

Poročajo o medsebojnem delovanju omeprazola z nekaterimi zaviralci proteaze. Klinični pomen in mehanizem takih interakcij nista vedno znana. Zvišanje želodčnega pH med zdravljenjem z omeprazolom lahko spremeni absorpcijo zaviralcev proteaz. Druge možne interakcije potekajo preko inhibicije CYP 2C19.

Za atazanavir in nelfinavir pri sočasni uporabi z omeprazolom poročajo o njuni zmanjšani koncentraciji v serumu, zato sočasna uporaba teh zdravil ni priporočljiva. Sočasno jemanje omeprazola (40 mg enkrat na dan) in 300 mg atazanavira/100 mg ritonavira pri zdravih prostovoljcih

je povzročilo zmanjšanje izpostavljenosti atazanaviru (zmanjšanje AUC, Cmax in Cmin za približno 75

%). Povečanje odmerka atazanavira na 400 mg ni kompenziralo vpliva omeprazola na izpostavljenost atazanaviru. Sočasno jemanje omeprazola (20 mg enkrat na dan) in 400 mg atazanavira/ 100 mg ritonavira je pri zdravih prostovoljcih približno za 30 % zmanjšalo izpostavljenosti atazanaviru v primerjavi z izpostavljenostjo atazanaviru pri kombinaciji 300 mg atazanavira/100 mg ritonavira enkrat na dan brez omeprazola 20 mg enkrat na dan. Sočasno jemanje omeprazola (40 mg enkrat na dan) je zmanjšalo AUC, Cmax in Cmin nelfinavira za 36–39 % in povprečno AUC, Cmax in Cmin farmakološko aktivnega presnovka M8 za 75–92 %. Zaradi podobnih farmakodinamičnih učinkov in farmakokinetičnih lastnosti omeprazola in esomeprazola sočasna uporaba esomeprazola in atazanavira ni priporočljiva, sočasna uporaba esomeprazola in nelfinavira pa je kontraindicirana (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Med hkratnim zdravljenjem s sakvinavirom (sočasno s ritonavirom) in omeprazolom (40 mg enkrat na dan), poročajo o zvišanih koncentracijah v serumu (za 80–100 %). Zdravljenje z omeprazolom 20 mg enkrat na dan ni vplivalo na izpostavljenost darunaviru (sočasno z ritonavirom) in amprenaviru (sočasno z ritonavirom). Zdravljenje z esomeprazolom 20 mg enkrat na dan ni imelo vpliva na izpostavljenost amprenaviru (ob sočasnem zdravljenju z ritonavirom ali brez njega). Zdravljenje z omeprazolom 40 mg enkrat na dan ni imelo vpliva na izpostavljenost lopinaviru (ob sočasnem zdravljenju z ritonavirom).

Metotreksat

Pri nekaterih bolnikih, ki se zdravijo z metotreksatom, so ob sočasnem zdravljenju z zaviralci protonske črpalke opazili povišano raven metotreksata. Pri visokih odmerkih metotreksata bo morda potrebno začasno ukiniti jemanje esomeprazola.

Takrolimus

Pri sočasni uporabi z esomeprazolom so poročali o povišanih serumskih koncentracijah takrolimusa. Potrebno je intenzivno spremljanje koncentracij takrolimusa kot tudi delovanja ledvic očistek (kreatinina) ter če je potrebno prilagoditi odmerek takrolimusa.

Zdravila, katerih absorpcija je odvisna od pH

Zaviranje želodčne kisline med zdravljenjem z esomeprazolom in drugimi zaviralci protonske črpalke lahko poveča ali zmanjša absorpcijo drugih zdravilnih učinkovin, katerih absorpcija je odvisna od pH v želodcu. Med zdravljenjem z esomeprazolom se zmanjša absorpcija zdravil, ki se jemljejo peroralno, kot so ketokonazol, itrakonazol in erlotinib, absorbcija digoksina pa se lahko poveča.

Sočasno zdravljenje z omeprazolom (20 mg na dan) in digoksinom je pri zdravih preiskovancih povečalo biološko uporabnost digoksina za 10 % (pri dveh od desetih preiskovancev do 30%). Redko je bila opisana toksičnost digoksina. Vendar pa je v primeru uporabe velikih odmerkov esomeprazola pri starejših bolnikih potrebna previdnost. V takšnih okoliščinah je treba intenzivneje spremljati plazemske koncentracije digoksina.

Zdravila, ki se presnavljajo z encimom CYP2C19

Esomeprazol zavira encim CYP2C19, ki je poglavitni encim za presnovo esomeprazola. Zato so pri kombiniranju esomeprazola z zdravilnimi učinkovinami, ki jih tudi presnavlja CYP2C19, npr. varfarinom, fenitoinom, citalopramom, imipraminom, klomipraminom, diazepamom ipd., lahko plazemske koncentracije teh zdravil zvišane in bo morda potrebno zmanjšanje njihovega odmerka. V primeru klopidogrela, ki je predzdravilo, ki se pretvori v aktivni presnovek s pomočjo CYP2C19, se lahko plazemske koncentracije aktivnega presnovka znižajo.

Varfarin

Klinična preskušanja na bolnikih, ki so poleg varfarina prejemali še 40 mg esomeprazola, so pokazala, da so koagulacijski časi v ustreznem območju. Po prihodu zdravila na trg pa so pri sočasni uporabi poročali o posameznih primerih povečanega INR (mednarodno umerjenega razmerja protrombinskega časa), ki je bilo klinično pomembno. Zato je ob začetku in koncu sočasnega zdravljenja z

esomeprazolom in varfarinom oziroma drugimi kumarinskimi derivati priporočljivo spremljanje bolnika.

Klopidogrel

Rezultati študij pri zdravih prostovoljcih so pokazali farmakokinetično (FK)/farmakodinamično (FD) interakcijo med klopidogrelom (polnitveni odmerek 300 mg/dnevni vzdrževalni odmerek 75 mg) in esomeprazolom (40 mg peroralno dnevno), posledica česar je zmanjšana izpostavljenost aktivnemu presnovku klopidogrela za povprečno 40% ter zmanjšano zavrtje (ADP sprožene) agregacije trombocitov za povprečno 14%.

V študiji na zdravih prostovoljcih, je prišlo do zmanjšanja aktivnega presnovka klopidogrela za približno 40%, ko so prejeli fiksno kombinacijo 20 mg esomeprazola in 81 mg ASA skupaj s klopidogrelom v primerjavi s samim klopidogrelom. Vendar pa so mejne vrednosti za zaviranje (ADP sprožene) agregacije trombocitov v obeh skupinah bile enake.

Opazovalne in klinične študije so dale razhajajoče se podatke o kliničnih posledicah tega farmakokinetičnega oz. farmakodinamskega medsebojnega delovanja, kar zadeva večje kardiovaskularne dogodke. Zaradi previdnosti je treba sočasno uporabo esomeprazola in klopidogrela odsvetovati.

Fenitoin

Sočasno jemanje s 40 mg esomeprazola je za 13% povečalo najnižjih plazemskih koncentracij fenitoina pri bolnikih z epilepsijo. Priporočljivo je spremljanje plazemske koncentracije fenitoina pri uvedbi ali prekinitvi zdravljenja z esomeprazolom.

Vorikonazol

Omeprazol (40 mg enkrat na dan) je povečal Cmax in AUCτ vorikonazola (substrat CYP2C19) za 15

% in 41 %.

Cilostazol

Omeprazol kot esomeprazol delujeta kot zaviralca CYP2C19. 40 mg omeprazola je pri zdravih preiskovancih v navzkrižni študiji povečalo Cmax in AUC pri cilostazol za 18 % in 26 % ter enemu od njegovih aktivnih presnovkov za 29 % in 69 %.

Cisaprid

Pri zdravih prostovoljcih je sočasno jemanje 40 mg esomeprazola povzročilo 32% povečanje površine pod plazemsko krivuljo koncentracije po času (AUC) in 31% podaljšanje eliminacijskega razpolovnega časa (t1/2), a ni povzročilo bistvenega zvišanja najvišje plazemske koncentracije cisaprida. Pri jemanju samega cisaprida so opazili nekoliko podaljšan QTc interval, pri jemanju cisaprida v kombinaciji z esomeprazolom pa tega podaljšanja ni bilo opaziti.

Diazepam

Sočasno jemanje 30 mg esomeprazola je povzročilo 45% zmanjšanje očistka diazepama, ki je substrat CYP2C19 .

Preiskovana zdravial brez klinično pomembnih interakcij Amoksicilin in kinidin

Dokazano je, da esomeprazol nima nobenih klinično pomembnih učinkov na farmakokinetiko amoksicilina in kinidina.

Naproksen ali rofekoksib

V kratkoročnih študijah, ki so ocenjevale sočasno uporabo esomeprazola z naproksenom ali rofekoksibom, niso ugotovili nobenih klinično pomembnih farmakokinetičnih interakcij.

Učinki drugih zdravil na farmakokinetiko esomeprazola

Zdravila, ki zavirajo CYP2C19 in / ali CYP3A4

Esomeprazol presnavljata CYP2C19 in CYP3A4. Sočasno jemanje esomeprazola in zaviralca CYP3A4, klaritromicina (500 mg dvakrat na dan) je povzročilo podvojitev izpostavljenosti (AUC) za esomeprazol. Sočasno jemanje esomeprazola in kombinacije zaviralcev CYP2C19 in CYP3A4 lahko povzroči več kot podvojitev izpostavljenosti esomeprazola. Vorikonazol, ki je zaviralec CYP2C19 in CYP3A4,poveča AUCt omeprazola za 280%.

Prilagoditev odmerka esomeprazola v obeh primerih ni vedno potrebna. Vendar pa je prilagoditev odmerka treba upoštevati pri bolnikih s hudo okvaro jeter in če je indicirano dolgotrajno zdravljenje.

Zdravila, ki inducirajo CYP2C19 in / ali CYP3A4

Zdravila, za katere je znano, da inducirajo CYP2C19 ali CYP3A4 ali oba (kot sta rifampicin in šentjanževka (Hypericum perforatum)), lahko povzročijo znižanje serumske vrednosti esomeprazola s povečanjem metabolizma esomeprazola.

Nosečnost

Zmerna količina podatkov o nosečnicah (med 300-1000 nosečnic) ne kaže na malformacijsko ali feto / neonatalno toksičnost esomeprazola.

Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Kot previdnostni ukrep, se je bolje izogniti uporabi zdravila Faras med nosečnostjo.

Dojenje

Ni znano, ali se esomeprazol ali njegovi presnovki izločajo v materino mleko. Ni dovolj podatkov o vplivu esomeprazola na novorojenčke/dojenčke. Esomeprazol se ne sme uporabljati med dojenjem.

Plodnost

Študije na živalih, niso pokazale vpliva na plodnost po peroralnem uživanju racemne zmesi omeprazola.

Esomeprazol ima manjši vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Občasno se lahko pojavijo neželeni učinki, kot so omotica in motnje vida (glejte poglavje 4.8). Če se ti neželeni učinki pojavijo, bolnik ne sme voziti ali upravljati s stroji.

Povzetek varnostnega profila

Glavobol, abdominalne bolečine, diareja in navzea so neželeni učinki, o katerih so najbolj pogosto poročali med kliničnimi preskušanji (in prav tako med uporabo zdravila po prihodu zdravila na trg). Varnostni profil je podoben za različne farmacevtske oblike, indikacije a zdravljenja, starostne skupine in skupine bolnikov.

Z odmerkom povezani neželeni učinki niso bili ugotovljeni.

Seznam neželenih učinkov v preglednici

Naslednje neželene učinke zdravila so ugotovili (ali sumili na) v kliničnih preskušanjih in med uporabo esomeprazola po prihodu zdravila na trg. Neželeni učinki so bili razvrščeni po sistemu MedDRA: zelo pogosti ≥ 1/10; pogosti ≥1/100 do <1/10; občasni ≥1/1000 do <1/100; redki ≥1/10,000 do <1/1,000; zelo redki <1/10,000; neznana pogostnost (pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22, SI-1000 Ljubljana; Tel: +386 (0)8 2000 500, Faks: +386 (0)8 2000 510, e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si

Izkušnje z namernim prevelikim odmerjanjem zdravila so omejene. Pri odmerku 280 mg esomeprazola so opisani gastrointestinalni simptomi in šibkost. Enkratni odmerek 80 mg esomeprazola ni povzročil nobenih težav. Specifičnega antidota ni. Esomeprazol se v veliki meri veže na plazemske beljakovine in ga torej z dializo ne moremo hitro odstraniti iz telesa. Zdravljenje je simptomatsko, s splošnimi podpornimi ukrepi.