Fluanxol 3 mg obložene tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- △
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Fluanxol 3 mg
Shizofrenija in podobne psihoze, zlasti kadar so prisotni simptomi, kot so halucinacije, blodnje in motnje mišljenja ob sočasni apatiji, pomanjkanju energije, slabem razpoloženju in socialnem umiku.
Odmerjanje
Odrasli
Odmerjanje individualno prilagajamo bolnikovemu stanju. Običajno začnemo zdravljenje z nizkimi odmerki, ki jih glede na terapevtski odziv čim hitreje zvišamo do optimalno učinkovite ravni. Vzdrževalni odmerek lahko bolniki jemljejo kot enkratni odmerek zjutraj.
Začetni odmerek, od 3 mg do 15 mg dnevno razdelimo v dva ali tri odmerke, po potrebi pa ga lahko zvišamo do 30 mg dnevno.
Vzdrževalni odmerek je običajno od 6 mg do 18 mg dnevno.
Starejši bolniki
Starejšim bolnikom običajno predpišemo odmerke, ki so na spodnjem robu obsega odmerkov.
Zmanjšana ledvična funkcija
Bolniki z zmanjšanim delovanjem ledvic lahko jemljejo običajne odmerke flupentiksola.
Zmanjšana jetrna funkcija
Priporočljivo je previdno odmerjanje in po možnosti merjenje plazemskih koncentracij.
Otroci
Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba Fluanxol tablet pri otrocih ni priporočljiva.
Način uporabe
Bolniki tablete pogoltnejo z vodo. Tablet se ne sme žvečiti.
Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov (glejte poglavje 6.1). Cirkulatorni kolaps.
Motnja zavesti zaradi katerega koli razloga (npr. zastrupitev z alkoholom, barbiturati ali opiati). Koma.
Pri vseh nevroleptikih obstaja možnost razvoja malignega nevroleptičnega sindroma (hipertermija, mišična togost, nihanje zavesti, nestabilnost avtonomnega živčnega sistema). Pri močnejših učinkovinah je tveganje verjetno večje. Bolniki z organskim možganskim sindromom, duševno manj razviti bolniki in bolniki, za katere je bila ugotovljena zloraba opiatov in alkohola, predstavljajo večino primerov s smrtnim izidom.
Zdravljenje: ukinitev nevroleptika. Simptomatično zdravljenje in splošni podporni ukrepi. Ugodno lahko delujeta dantrolen in bromokriptin.
Po ukinitvi peroralnega nevroleptika lahko trajajo simptomi več kot teden dni, pri zdravljenju z depo pripravki pa še nekoliko dlje.
Enako kot druge nevroleptike moramo tudi flupentiksol previdno uporabljati pri bolnikih z organskim možganskim sindromom, konvulzijami ali z napredovano boleznijo jeter.
Zdravila v odmerkih do 25 mg dnevno ne priporočamo za zdravljenje razdražljivih ali hiperaktivnih bolnikov, ker lahko njegovo stimulativno delovanje te značilnosti dodatno okrepi. Če je bolnik predhodno dobival pomirjevala ali nevroleptike s sedativnim učinkom, jih moramo ukinjati postopno.
Enako kot druga psihotropna zdravila lahko tudi flupentiksol spremeni odzivanje na inzulin in glukozo, zato moramo bolnikom s sladkorno boleznijo prilagoditi antidiabetično zdravljenje.
Med dolgotrajnim zdravljenjem, zlasti z visokimi odmerki, moramo bolnika skrbno spremljati in njegovo stanje občasno ponovno oceniti, da bi ugotovili, ali lahko vzdrževalni odmerek znižamo.
Kot pri drugih zdravilih, ki sodijo v terapevtski razred antipsihotikov, lahko tudi flupentiksol povzroči podaljšanje intervala QT. Podaljšanje intervala QT v daljšem časovnem obdobju lahko poveča tveganje za maligne aritmije. Flupentiksol je treba torej previdno uporabljati pri občutljivih posameznikih (s hipokaliemijo, hipomagnezijo ali genetično predispozicijo) in pri bolnikih z anamnezo srčno-žilnih motenj, kot so podaljšanje intervala QT, izrazita bradikardija (<50 utripov v minuti), nedavni akutni miokardni infarkt, nekompenzirana odpoved srca ali srčna aritmija. Sočasnemu zdravljenju z drugimi antipsihotiki se je treba izogibati (glejte poglavje 4.5).
Pri uporabi antipsihotičnih zdravilih so poročali o venskem tromboembolizmu (VTE – venous tromboembolism). Pri bolnikih, zdravljenih z antipsihotiki, so pogosto prisotni pridobljeni dejavniki tveganja za VTE, zato je pred in med zdravljenjem z zdravilom Fluanxol treba ugotoviti vse možne dejavnike tveganja za VTE in uvesti preventivne ukrepe.
Starostniki
Možgansko-žilni neželeni dogodki
V randomiziranih, s placebom kontroliranih kliničnih preskušanjih, opravljenih pri populaciji bolnikov z demenco, so pri nekaterih atipičnih antipsihotikih opazili približno trikratno povečanje tveganja za
možgansko-žilne neželene dogodke. Mehanizem tega povečanja tveganja ni znan. Povečanega tveganja ne moremo izključiti tudi pri drugih antipsihotikih oziroma pri drugih populacijah bolnikov. Pri bolnikih z dejavniki tveganja za kap je treba flupentiksol previdno uporabljati.
Povečana umrljivost pri starostnikih z demenco
Podatki dveh obsežnih ne-intervencijskih kliničnih preskušanj so pokazali, da je pri starostnikih z
demenco, zdravljenih z antipsihotiki, prisotno rahlo povečano tveganje za smrt v primerjavi s tistimi, ki ne dobivajo antipsihotikov. Za zanesljivo oceno natančnega obsega tveganja in vzroka povečanega tveganja umrljivosti ni na voljo dovolj podatkov.
Zdravilo Fluanxol ni odobreno za zdravljenje vedenjskih motenj, povezanih z demenco. Pomožne snovi
Tablete vsebujejo laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali z malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.
Tablete vsebujejo tudi barvilo sončno rumeno FCF (E110), ki lahko povzroča alergične reakcije.
Kombinacije, ki terjajo pri uporabi posebno previdnost
Flupentiksol lahko okrepi sedativni učinek alkohola ter učinke barbituratov in drugih depresorjev osrednjega živčnega sistema.
Nevroleptiki lahko okrepijo ali oslabijo učinek antihipertenzivov; antihipertenzivni učinek gvanetidina in učinkovin s podobnim delovanjem se zmanjša.
Sočasna uporaba nevroleptikov in litija poveča tveganje nevrotoksičnih učinkov.
Pri sočasnem jemanju tricikličnih antidepresivov in nevroleptikov prihaja do vzajemnega zaviranja presnove.
Flupentiksol lahko oslabi učinek levodope in adrenergičnih zdravil.
Sočasna uporaba metoklopramida in piperazina poveča tveganje za ekstrapiramidne motnje.
Sočasna uporaba drugih zdravil, za katera je znano, da pomembno podaljšajo interval QT, lahko še dodatno poslabša podaljšanje intervala QT, ki je povezano z antipsihotičnim zdravljenjem. Izogibati se je treba sočasni uporabi zdravil iz naslednjih razredov:
antiaritmiki razreda Ia in III (npr. kvinidin, amiodaron, sotalol, dofetilid), nekateri antipsihotiki (npr. tioridazin),
nekateri makrolidi (npr. eritromicin),
nekateri antihistaminiki (npr. terfenadin, astemizol),
nekateri kinolonski antibiotiki (npr. gatifloksacin, moksifloksacin).
Zgornji seznam ni popoln, potrebno se je izogibati tudi drugim posameznim zdravilom, za katera je znano, da pomembno podaljšajo interval QT (npr. cisaprid, litij).
Previdnost je potrebna pri uporabi zdravil, za katera je znano, da povzročajo neravnovesje elektrolitov, kot so tiazidni diuretiki (hipokaliemija) in zdravil, za katera je znano, da povečajo plazemske koncentracije flupentiksola, saj lahko povečajo tveganje za podaljšanje intervala QT in pojav malignih aritmij (glejte poglavje 4.4).
Nosečnost
Flupentiksola ne predpisujemo med nosečnostjo, razen kadar je pričakovana korist zdravljenja večja od teoretičnega tveganja za plod.
Novorojenčki mater, ki so v pozni nosečnosti ali v času poroda dobivale nevroleptike, lahko kažejo znake zastrupitve, kot so letargija, tremor in povečana razdražljivost, in imajo nižjo apgar oceno.
Dojenje
V materino mleko se izloča majhna količina flupentiksola, zato ni verjetno, da bi imeli terapevtski odmerki zdravila škodljive posledice za dojenčka. Odmerek, ki ga zaužije dojenček, je manjši od 0,5
% na telesno maso preračunanega odmerka za mater (v mg/kg). Kadar je klinična korist zdravljenja za mater velika, lahko dojenje med zdravljenjem s flupentiksolom nadaljuje; dojenčka je priporočljivo opazovati zlasti prve 4 tedne po rojstvu.
Flupentiksol je zdravilo, ki pri nizkih do srednjih odmerkih ne povzroča sedacije.
Bolniki, ki jemljejo psihotropna zdravila, imajo lahko kljub temu slabšo splošno pozornost in manjšo sposobnost koncentracije, zato jih moramo opozoriti, da je njihova sposobnost za vožnjo in upravljanje strojev med zdravljenjem lahko zmanjšana.
Neželeni učinki so večinoma odvisni od višine odmerka. Najpogostnejši in najresnejši so v zgodnjem obdobju zdravljenja, med njegovim nadaljevanjem pa pojenjajo.
Zlasti v zgodnjem obdobju zdravljenja se lahko pojavijo ekstrapiramidne reakcije. V večini primerov lahko te stranske učinke zadovoljivo obvladujemo z znižanjem odmerkov zdravila oziroma z uporabo antiparkinsonikov. Rutinska profilaktična uporaba antiparkinsonikov ni priporočljiva. Antiparkinsonska zdravila ne ublažijo tardivne diskinezije in jo lahko poslabšajo. Priporočljivo je znižanje odmerka ali, če je mogoče, prenehanje zdravljenja s flupentiksolom. Pri trdovratni akatiziji lahko koristita benzodiazepin ali propranol.
Pogostost je povzeta po strokovni literaturi in spontanem poročanju. Pogostost je opredeljena kot: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10), občasni (≥1/1.000 do <1/100), redki (≥1/10.000 do
<1/1.000), zelo redki (<1/10.000), neznana pogostost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
| Srčne bolezni | Pogosti | Tahikardija, palpitacije |
| Redki | Podaljšan interval QT naelektrokardiogramu | |
| Bolezni krvi in limfatičnegasistema | Redki | Trombocitopenija, nevtropenija,levkopenija, agranulocitoza |
| Bolezni živčevja | Zelo pogosti | Somnolenca, akatizija, hiperkinezija,hipokinezija |
| Pogosti | Tremor, distonija, omotica, glavobol | |
| Občasni do redki | Tardivna diskinezija, diskinezija, parkinsonizem, motnje govora,konvulzije | |
| Zelo redki | Maligni nevroleptični sindrom. | |
| Očesne bolezni | Pogosti | Motnje akomodacije, motnje vida |
| Občasni | Okulogiracija | |
| Bolezni dihal, prsnega koša inmediastinalnega prostora | Pogosti | Dispneja |
| Bolezni prebavil | Zelo pogosti | Suha usta |
| Pogosti | Hipersalivacija, zaprtje, bruhanje,dispepsija, driska | |
| Občasni | Trebušna bolečina, siljenje nabruhanje, napenjanje | |
| Bolezni sečil | Pogosti | Motnje mokrenja, zastoj urina |
| Bolezni kože in podkožja | Pogosti | Hiperhidroza, pruritus |
| Občasni | Izpuščaj, fotosenzitivna reakcija,dermatitis | |
| Bolezni mišično-skeletnegasistema in vezivnega tkiva | Pogosti | Mialgija |
| Občasni | Togost mišic | |
| Bolezni endokrinega sistema | Redki | Hiperprolaktinemija |
| Presnovne in prehranske motnje | Pogosti | Povečan tek, povečana telesna masa |
| Občasni | Zmanjšan tek | |
| Redki | Hiperglikemija, slabša glukoznatoleranca | |
| Žilne bolezni | Občasni | Hipotenzija, oblivanje vročine |
| Zelo redki | Venska trombembolija | |
| Splošne težave in spremembena mestu aplikacije | Pogosti | Astenija, utrujenost |
| Bolezni imunskega sistema | Redki | Preobčutljivost, anafilaktična reakcija |
| Bolezni jeter, žolčnika inžolčevodov | Občasni | Neustrezne vrednosti jetrnih testov |
| Zelo redki | Zlatenica | |
| Motnje reprodukcije in dojk | Občasni | Nezmožnost ejakulacije, motnjeerekcije |
| Redki | Ginekomastija, galaktoreja,amenoreja | |
| Psihiatrične motnje | Pogosti | Nespečnost, depresija, živčnost, vznemirjenost, zmanjšan libido |
| Občasni | Zmedenost |
Kot pri drugih zdravilih, ki sodijo v terapevtski razred antipsihotikov, so tudi pri flupentiksolu poročali o redkih primerih podaljšanja intervala QT, ventrikularne aritmije – ventrikularne fibrilacije, ventrikularne tahikardije, torsade de pointes in nenadne nepojasnjene smrti (glejte poglavje 4.4).
Nenadno ukinitev flupentiksola lahko spremljajo odtegnitveni simptomi. Najpogostejši simptomi so siljenje na bruhanje, bruhanje, anoreksija, driska, izcedek iz nosu, potenje, mialgija, parestezije, nespečnost, nemir, tesnobnost in vznemirjenost. Bolniki lahko občutijo tudi vrtoglavico, izmenične občutke toplote in mraza ter tremor. Simptomi se na splošno pojavijo med 1. in 4. dnevom od ukinitve zdravila, izzvenijo pa v 7 do 14 dnevih.
Simptomi
Zaspanost, koma, motnje gibanja, konvulzije, šok, hipertermija/hipotermija.
Najvišji enkratni peroralni odmerek v kliničnih preskušanjih je bil 80 mg, najvišji dnevni odmerek pa do 320 mg.
Pri prevelikem odmerku flupentiksola ob sočasni uporabi zdravil, za katera je znano, da vplivajo na srce, so navajali spremembe EKG, podaljšanje intervala QT, Torsade de Pointes, zastoj srca in ventrikularno aritmijo.
Zdravljenje
Zdravljenje je simptomatično in podporno. Po peroralnem vnosu je treba čim prej opraviti izpiranje želodca; bolniku lahko damo aktivno oglje. Uvedemo postopke za vzdrževanje delovanja dihal, srca in ožilja. Epinefrina (adrenalina) ne smemo uporabiti, ker lahko dodatno zniža krvni tlak. Pri konvulzijah lahko uporabimo diazepam, pri ekstrapiramidnih simptomih pa biperiden.
Farmakološke lastnosti - Fluanxol 3 mg
Farmakoterapevtska skupina: antipsihotiki, derivati tioksantena Oznaka ATC: N05AF01
Mehanizem delovanja
Flupentiksol je nevroleptik iz skupine tioksantenov.
Flupentiksol je zmes dveh geometričnih izomer, aktivnega cis(Z)-flupentiksola in trans(E)-flupentiksola v približnem razmerju 1:1.
Antipsihotični učinek nevroleptikov je povezan s tem, da blokirajo dopaminske receptorje, svoje pa verjetno prispeva tudi blokada 5-HT (5-hidroksitriptamin) receptorjev. Cis(Z)-flupentiksol ima tako in vitro kot in vivo veliko afiniteto za dopaminske receptorje D1 in D2, medtem ko je flufenazin in vivo skoraj selektiven za receptorje D2. Netipični antipsihotik klozapin kaže – tako kot cis(Z)-flupentiksol – in vitro ter in vivo enako afiniteto za receptorje D1 in D2.
2.
Cis(Z)-flupentiksol ima veliko afiniteto za adrenergične receptorje α1 in receptorje 5-HT2, čeprav je ta manjša kot pri klorprotiksenu, fenotiazinih v visokih odmerkih in klozapinu, vendar pa nima afinitete za holinergične muskarinske receptorje. Deluje le blago antihistaminergično in ne blokira adrenergičnih receptorjev
Cis(Z)-flupentiksol se je v vseh vedenjskih študijah nevroleptične aktivnosti (blokiranje dopaminskih receptorjev) izkazal kot močan nevroleptik. Ugotovili so korelacijo med testnimi modeli in vivo, afiniteto za dopaminska vezavna mesta D2 in vitro ter povprečnimi dnevnimi peroralnimi antipsihotičnimi odmerki.
Perioralni gibi pri podganah so odvisni od stimulacije receptorjev D1 ali blokade receptorjev D2. Te gibe lahko s cis(Z)flupentiksolom preprečimo. Podobno kažejo tudi rezultati raziskav pri opicah, namreč da je oralna hiperkinezija bolj povezana s stimulacijo receptorjev D1 in manj s hiperobčutljivostjo receptorjev D2. Sklepamo lahko, da ima aktivacija receptorjev D1 pri človeku podoben učinek, t.j. diskinezije. Blokada receptorjev D1 bi morala biti torej koristna.
Flupentiksol podaljša z alkoholom ali barbiturati povzročeno spanje samo v zelo visokih odmerkih, kar kaže na zelo šibek sedativni učinek v klinični uporabi.
Kot večina drugih nevroleptikov tudi flupentiksol poveča plazemsko koncentracijo prolaktina, učinek pa je odvisen od višine odmerka.
Klinična učinkovitost
V klinični praksi ima flupentiksol širok spekter delovanja, ki je odvisen od odmerka.
V nizkih odmerkih (od 1 do 2 mg dnevno) učinkuje flupentiksol antidepresivno, anksiolitično in stimulativno.
Flupentiksol v zmernih odmerkih (od 3 do 25 mg dnevno) je namenjen zdravljenju akutnih in kroničnih psihoz. V tem obsegu odmerkov flupentiksol skoraj nima nespecifičnega sedativnega učinka in ni primeren za bolnike s hudo psihomotorično agitacijo. Poleg tega, da flupentiksol pomembno zmanjša ali popolnoma odpravi jedrne simptome shizofrenije, kot so halucinacije, blodnje in motnje mišljenja, obenem odpravlja zavore (antiavtistični in aktivacijski učinek) in izboljša razpoloženje, zato je posebno uporaben v zdravljenju apatičnih, socialno odmaknjenih, depresivnih in slabo motiviranih bolnikov.
Antipsihotični učinek narašča z višanjem odmerka; poleg tega lahko pri višjih odmerkih pričakujemo tudi blago sedacijo. V celotnem obsegu odmerkov učinkuje flupentiksol izrazito anksiolitično, celo pri visokih odmerkih pa je ohranjen njegov učinek na izboljšanje razpoloženja in odpravljanje zavor. Zdravljenje z visokimi odmerki ne poveča pogostosti ekstrapiramidnih simptomov.
Podatki se nanašajo na aktivni cis(Z)-izomer. Absorpcija
Po peroralnem vnosu so največje plazemske koncentracije dosežene v približno 4 do 5 urah. Peroralna
biološka razpoložljivost je približno 40-odstotna.
Porazdelitev
Navidezni volumen porazdelitve (Vd) je približno 14,1 l/kg. Na plazemske beljakovine se veže približno 99 % zdravila.
Biotransformacija
Presnova flupentiksola poteka po treh glavnih poteh: sulfoksidaciji, N-dealkilaciji stranskih verig in konjugaciji z glukuronsko kislino. Presnovki so psihofarmakološko neaktivni. Flupentiksol prevladuje nad presnovki v možganih in drugih tkivih.
Izločanje
Razpolovna doba izločanja (t½ ) je približno 35 ur, srednji sistemski očistek (Cls) pa približno 0,29 l/min. Flupentiksol se pretežno izloča z blatom, manjša količina pa tudi s sečem. Ko so ljudem dajali s tricijem označeni flupentiksol, se je pokazalo, da se z blatom izloči približno 4-krat toliko zdravila kot s sečem.
Z mlekom doječih mater se izloča majhna količina flupentiksola. Povprečni količnik med koncentracijama v mleku in plazmi pri ženskah je 1,3.
Linearnost
Kinetika je linearna. Zdravilo doseže ravnovesne plazemske koncentracije v približno 7 dneh. Srednja minimalna koncentracija v ravnovesnem stanju je bila po vnosu odmerka 5 mg flupentiksola peroralno enkrat dnevno približno 1,7 ng/ml (3,9 nmol/l).
Starejši bolniki
Farmakokinetične raziskave pri starejših bolnikih niso bile opravljene. Farmakokinetični parametri sorodnega tioksantenskega zdravila cuklopentiksola praktično niso odvisni od bolnikove starosti.
Zmanjšana ledvična funkcija
Glede na zgornje značilnosti izločanja zdravila lahko sklepamo, da zmanjšana ledvična funkcija ne vpliva pomembneje na plazemske koncentracije osnovne učinkovine.
Zmanjšana jetrna funkcija Podatki niso na voljo.
Odnos med farmakokinetiko in farmakodinamiko
Minimalna serumska (plazemska) koncentracija (t.j. koncentracija, izmerjena tik pred vnosom odmerka) od 1 do 3 ng/ml (od 2 do 8 nmol/l) velja kot smernica za vzdrževalno zdravljenje bolnikov z blago do zmerno stopnjo bolezni.
Farmacevtski podatki - Fluanxol 3 mg
Jedro tablete:
betadeks
laktoza monohidrat koruzni škrob hidroksipropilceluloza mikrokristalna celuloza
premreženi natrijev karmelozat smukec
hidrogenirano rastlinsko olje magnezijev stearat
Obloga:
delno hidroliziran polivinil alkohol makrogol 3350
smukec
rumen železov oksid (E172) rdeč železov oksid (E172) titanov dioksid (E171)
barvilo sončno rumeno FCF (E110) makrogol 6000
100 filmsko obloženih tablet v vsebniku iz polietilena visoke gostote (HDPE) z polipropilen (PP)/polietilen majhne gostote (LDPE) dvodelno z za otroke varno zaporko.