CAMCEVI 42 mg suspenzija s podaljšanim sproščanjem za injiciranje

Zdravilo CAMCEVI je indicirano za zdravljenje hormonsko odvisnega napredovalega raka prostate in za zdravljenje visoko tveganega lokaliziranega in lokalno napredovalega hormonsko odvisnega raka prostate v kombinaciji z radioterapijo.

Odmerjanje

Odrasli bolniki z rakom prostate

Zdravilo CAMCEVI se mora dajati po navodilu zdravstvenega delavca, ki je ustrezno usposobljen za spremljanje odziva na zdravljenje.

Zdravilo CAMCEVI 42 mg se daje kot enkratna subkutana injekcija vsakih šest mesecev. Injicirana suspenzija tvori trden depo zdravila in zagotavlja stalno sproščanje levprorelina v obdobju šestih mesecev.

Praviloma je za zdravljenje napredovalega raka prostate z levprorelinom potrebno dolgotrajno zdravljenje, v primeru remisije ali izboljšanja pa se terapije ne sme prekiniti.

Levprorelin se lahko pri visoko tveganem lokaliziranem in lokalno napredovalem raku prostate uporablja kot neoadjuvantna ali adjuvantna terapija v kombinaciji z radioterapijo.

Odziv na levprorelin je treba spremljati s kliničnimi parametri in merjenjem serumske koncentracije za prostato specifičnega antigena (PSA). Klinične študije so pokazale, da so se pri večini bolnikov, pri katerih ni bila izvedena orhiektomija, koncentracije testosterona v prvih

3 dneh zdravljenja zvečale, potem pa so se v 3 do 4 tednih zmanjšale pod koncentracije, ki ustrezajo medicinski kastraciji. Ko so bile koncentracije za kastracijo dosežene, so se vzdrževale tako dolgo, kot je potekalo zdravljenje z levprorelinom (< 1-odstotni porast testosterona). V primeru suboptimalnega odziva bolnika je treba preveriti, ali so koncentracije testosterona v serumu presegle kastracijske ravni ali ostale na kastracijskih ravneh.

Pri bolnikih z metastatskim na kastracijo odpornim rakom prostate, ki niso kirurško kastrirani in ki prejemajo agoniste hormona, ki sprošča gonadotropin (GnRH), kot je levprorelin, ter so primerni za zdravljenje z zaviralci biosinteze androgenov ali zaviralci androgenskih receptorjev, se zdravljenje z agonisti GnRH lahko nadaljuje.

Posebne skupine bolnikov

Okvara ledvic/jeter

Klinične študije pri bolnikih z okvaro ledvic ali jeter niso bile izvedene.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost levprorelina pri otrocih, starih od 0 do 18 let, nista bili ugotovljeni (glejte tudi poglavje 4.3). Podatkov ni na voljo.

Način uporabe

Zdravilo CAMCEVI morajo subkutano aplicirati samo zdravstveni delavci, ki so seznanjeni s temi postopki. Za navodila glede dajanja zdravila glejte poglavje 6.6.

Intraarterijskemu ali intravenskemu injiciranju se je treba strogo izogibati.

Kot pri drugih zdravilih, ki se injicirajo subkutano, je treba mesto injiciranja občasno spremeniti.

Zdravilo CAMCEVI je kontraindicirano pri ženskah in pediatričnih bolnikih.

Preobčutljivost na učinkovino, na druge agoniste GnRH ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Bolniki, pri katerih je bila izvedena orhiektomija (levprorelin kot pri drugih agonistih GnRH v primeru kirurške kastracije ne povzroči nadaljnjega zmanjšanja serumskih koncentracij testosterona).

Kot edino zdravljenje pri bolnikih z rakom prostate, ki imajo kompresijo hrbtenjače ali dokazane metastaze v hrbtenici (glejte tudi poglavje 4.4).

Zdravljenje z deprivacijo androgenov lahko podaljša interval QT

Pri bolnikih s podaljšanjem intervala QT v anamnezi ali z dejavniki tveganja za podaljšanje intervala QT in pri bolnikih, ki sočasno prejemajo zdravila, ki lahko podaljšajo interval QT (glejte poglavje 4.5), morajo zdravniki pred uvedbo zdravljenja z levprorelinom oceniti razmerje med koristjo in tveganjem, vključno z možnostjo pojava torsade de pointes. Razmisliti je treba o rednem spremljanju elektrokardiograma in elektrolitov.

Bolezni srca in ožilja

Pri moških, ki prejemajo agoniste GnRH, so poročali o povečanem tveganju za razvoj miokardnega infarkta, nenadne srčne smrti in kapi. Glede na poročano razmerje obetov je tveganje nizko, a ga je treba pri določanju zdravljenja bolnikov z rakom prostate skupaj s srčno-žilnimi dejavniki tveganja skrbno oceniti. Bolnike, ki prejemajo agoniste GnRH, je treba

spremljati glede simptomov in znakov razvoja bolezni srca in ožilja ter jih nadzirati v skladu s trenutno klinično prakso.

Prehodni porast testosterona

Kot drugi agonisti GnRH, levprorelin v prvem tednu zdravljenja povzroči prehodni porast serumskih koncentracij testosterona, dihidrotestosterona in kisle fosfataze. Pri bolnikih lahko pride do poslabšanja simptomov ali do pojava novih simptomov, vključno z bolečinami v kosteh, nevropatijo, hematurijo ali zaporo sečevodov ali mehurja (glejte poglavje 4.8). Ti simptomi običajno izginejo ob nadaljevanju zdravljenja.

Razmisliti je treba o dodatnem dajanju primernega antiandrogena 3 dni pred začetkom zdravljenja z levprorelinom in še prva dva do tri tedne zdravljenja. Poročali so, da to prepreči posledice začetnega dviga serumskih koncentracij testosterona.

Levprorelin po kirurški kastraciji ne povzroči nadaljnjega zmanjšanja serumskih koncentracij testosterona pri moških bolnikih.

Kostna gostota

V medicinski literaturi poročajo o zmanjšani kostni gostoti pri moških, pri katerih so izvedli orhiektomijo ali ki so bili zdravljeni z agonisti GnRH (glejte poglavje 4.8).

Zdravljenje z antiandrogeni znatno poveča tveganje za zlome zaradi osteoporoze. O tem so na voljo le omejeni podatki. Zlome zaradi osteoporoze so opažali pri 5 % bolnikov po 22 mesecih farmakološkega zdravljenja z deprivacijo androgenov in pri 4 % bolnikov po 5 do 10 letih zdravljenja. Tveganje za zlome zaradi osteoporoze je praviloma večje kot tveganje za patološke zlome.

Poleg dolgotrajnega pomanjkanja testosterona lahko na razvoj osteoporoze vplivajo višja starost, kajenje in uživanje alkoholnih pijač, debelost in nezadostno gibanje.

Apopleksija hipofize

Med spremljanjem po prihodu zdravila na trg so po dajanju agonistov GnRH poročali o redkih primerih apopleksije hipofize (kliničnega sindroma, ki je posledica infarkta hipofize); večina primerov se je pojavila v 2 tednih od prvega odmerka, nekateri pa v prvi uri. V teh primerih se je apopleksija hipofize odražala v nenadnem glavobolu, bruhanju, spremembah vida, oftalmoplegiji, spremenjenem duševnem stanju in včasih v kardiovaskularnem kolapsu.

Potrebna je takojšnja zdravniška pomoč. Presnovne spremembe

Pri moških, ki so prejemali agoniste GnRH, so poročali o hiperglikemiji in povečanem tveganju za razvoj sladkorne bolezni. Hiperglikemija lahko predstavlja razvoj sladkorne bolezni ali poslabšanje glikemične urejenosti pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Pri bolnikih, ki prejemajo agoniste GnRH, se mora redno spremljati raven glukoze in/ali glikiranega hemoglobina (HbA1c) v krvi ter bolnike zdraviti v skladu s trenutno prakso za zdravljenje hiperglikemije ali sladkorne bolezni. Presnovne spremembe, povezane z agonistom GnRH, lahko vključujejo tudi bolezen zamaščenih jeter.

Konvulzije

V obdobju po prihodu zdravila na trg so pri bolnikih, ki so se zdravili z levprorelinom s predispozicijskimi dejavniki v anamnezi ali brez njih, opažali konvulzije (glejte poglavje 4.8). Konvulzije je treba zdraviti v skladu s trenutno klinično prakso.

Idiopatska intrakranialna hipertenzija:

Pri bolnikih, ki so prejemali levprorelin, so poročali o idiopatski intrakranialni hipertenziji (psevdotumor cerebri). Bolnike je treba opozoriti na znake in simptome idiopatske intrakranialne hipertenzije, vključno s hudim ali ponavljajočim se glavobolom, motnjami vida in tinitusom. Če se pojavi idiopatska intrakranialna hipertenzija, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja z levprorelinom.

Hudi kožni neželeni učinki

V povezavi z zdravljenjem z levprorelinom so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR-severe cutaneous adverse reaction), vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS) in toksično epidermalno nekrolizo (TEN), ki so lahko življenje ogrožujoče ali smrtne. Na začetku zdravljenja je treba bolnike opozoriti na znake in simptome ter jih pozorno spremljati v primeru hudih kožnih reakcij. Če se pojavijo znaki in simptomi, ki kažejo na te reakcije, je treba zdravljenje z levprorelinom takoj prekiniti in razmisliti o alternativnem zdravljenju (kot je primerno).

Drugi dogodki

Pri zdravljenju z agonisti GnRH so poročali o primerih obstrukcije sečevodov in kompresije hrbtenjače, ki lahko prispeva k paralizi s smrtno nevarnimi zapleti ali brez njih. V primeru razvoja kompresije hrbtenjače ali okvare ledvic je treba uvesti standardno zdravljenje teh zapletov.

Bolnike z metastazami na vretencih in/ali možganih ter bolnike z obstrukcijo sečil je treba v prvih tednih zdravljenja skrbno spremljati.

Študij medsebojnega farmakokinetičnega delovanja zdravil niso izvedli. O medsebojnem delovanju levprorelina in drugih zdravil niso poročali.

Ker lahko zdravljenje z deprivacijo androgenov podaljša interval QT, je treba natančno oceniti sočasno uporabo levprorelina z zdravili za katere je znano, da podaljšajo interval QT, ali zdravili, ki lahko izzovejo torsade de pointes, kot so antiaritmiki razreda IA (npr. kinidin, dizopiramid) ali razreda III (npr. amiodaron, sotalol, dofetilid, ibutilid), metadon, moksifloksacin, antipsihotiki itd. (glejte poglavje 4.4).

Zdravilo CAMCEVI je pri ženskah kontraindicirano.

Glede na ugotovitve pri živalih in mehanizem delovanja lahko levprorelin zmanjša plodnost moških z reprodukcijskim potencialom (glejte poglavje 5.3).

Zdravila, ki vsebujejo levprorelin, imajo blag vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Uporaba tega zdravila lahko povzroči utrujenost, omotico in motnje vida (glejte poglavje 4.8). Bolnikom je treba svetovati, naj v primeru pojava neželenih učinkov ne vozijo ali upravljajo strojev.

Povzetek varnostnega profila

Neželeni učinki, ki so jih opazili pri uporabi zdravil, ki vsebujejo levprorelin, so praviloma povezani s specifičnim farmakološkim delovanjem levprorelina, in sicer s povečanjem in

zmanjšanjem ravni določenih hormonov. Neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali, so vročinski oblivi, navzea, splošno slabo počutje in utrujenost ter prehodno lokalno draženje na mestu injiciranja. Pri približno 58 % bolnikov se pojavijo blagi ali zmerni vročinski oblivi.

Seznam neželenih učinkov

Med kliničnimi študijami z zdravili za injiciranje, ki vsebujejo levprorelin, so pri bolnikih z napredovalim karcinomom prostate poročali o naslednjih neželenih učinkih. Neželeni učinki so glede na pogostnost razvrščeni kot zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100, < 1/10), občasni

(≥ 1/1000, < 1/100), redki (≥ 1/10 000, < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000) in učinki z neznano pogostnostjo (pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Preglednica 1: Neželeni učinki, o katerih so poročali pri uporabi zdravil za injiciranje, ki vsebujejo levprorelin

Opis izbranih neželenih učinkov

Drugi neželeni učinki, o katerih so na splošno poročali pri zdravljenju z levprorelinom, vključujejo periferni edem, pljučno embolijo, palpitacije, mialgijo, spremembe v zaznavanju na koži, šibkost mišic, mrazenje, izpuščaj, izgubo spomina in motnje vida. Pri dolgotrajni uporabi zdravil tega razreda so opažali mišično atrofijo. Redko so po dajanju agonistov GnRH s kratkotrajnim in dolgotrajnim delovanjem poročali o infarktu obstoječega adenoma hipofize apopleksije. Redko so poročali o trombocitopeniji in levkopeniji. Poročali so o spremembah tolerance za glukozo.

Po dajanju analoga agonista GnRH so poročali o konvulzijah (glejte poglavje 4.4).

Lokalni neželeni učinki, o katerih so poročali po injiciranju zdravil, ki vsebujejo levprorelin, so podobni lokalnim neželenim učinkom, ki so povezani s podobnimi subkutano injiciranimi zdravili. Ti lokalizirani neželeni učinki po subkutanem injiciranju so običajno blagi in opisan kot kratkotrajni.

Po dajanju analoga agonista GnRH so redko poročali o anafilaktičnih/anafilaktoidnih reakcijah.

Spremembe v kostni gostoti

V medicinski literaturi poročajo o zmanjšani kostni gostoti pri moških, pri katerih so izvedli orhiektomijo ali ki so bili zdravljeni z analogom GnRH. Pričakovati je, da se lahko pri

dolgotrajnem zdravljenju z levprorelinom pojavijo okrepljeni znaki osteoporoze. Glede povečanega tveganja za zlome zaradi osteoporoze (glejte poglavje 4.4).

Poslabšanje znakov in simptomov bolezni

Zdravljenje z levprorelinom lahko v prvih tednih povzroči poslabšanje znakov in simptomov bolezni. Če se stanja, kot so metastaze na vretencih in/ali obstrukcija sečil ali hematurija, poslabšajo, se lahko pojavijo nevrološke težave, kot so šibkost in/ali parestezija spodnjih okončin, ali poslabšanje urinarnih simptomov.

Klinične izkušnje glede lokalnega prenašanja zdravila CAMCEVI na koži

Lokalno prenašanje zdravila CAMCEVI na koži so ocenili v glavni študiji FP01C-13-001 glede na štiri vidike: srbenje, eritem, pekoč občutek in občutek zbadanja. Od 137 bolnikov, ki so prejemali subkutane injekcije zdravila CAMCEVI, se pri večini bolnikov po injiciranju draženje kože ni pojavilo ali pa se je pojavilo v blagi obliki. Na splošno so bili poročani lokalizirani dogodki blagi do zmerni in so izzveneli.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Levprorelin nima potenciala za zlorabo in namerno preveliko odmerjanje je malo verjetno. V klinični praksi uporabe levprorelina ni poročil o zlorabi ali prekomernem odmerjanju, a je v primeru, da kljub temu pride do prekomerne izpostavljenosti, priporočeno opazovanje in simptomatsko podporno zdravljenje.