Entyvio 108 mg raztopina za injiciranje v napolnjeni injekcijski brizgi
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Entyvio 108 mg
Ulcerozni kolitis
Zdravilo Entyvio je indicirano za zdravljenje zmerno do močno aktivnega ulceroznega kolitisa pri odraslih bolnikih, če pri predhodnem ustaljenem zdravljenju ali zdravljenju z zaviralcem tumorje nekrotizirajočega faktorja alfa (TNFα) odziv na zdravljenje ni bil zadosten, je izzvenel ali pa bolniki takšnega zdravljenja niso prenašali.
Crohnova bolezen
Zdravilo Entyvio je indicirano za zdravljenje zmerno do močno aktivne Crohnove bolezni pri odraslih bolnikih, če pri predhodnem ustaljenem zdravljenju ali zdravljenju z zaviralcem tumorje nekrotizirajočega faktorja alfa (TNFα) odziv na zdravljenje ni bil zadosten, je izzvenel ali pa bolniki takšnega zdravljenja niso prenašali.
Zdravljenje mora uvesti in nadzirati zdravnik specialist, ki ima izkušnje z diagnostiko in zdravljenjem ulceroznega kolitisa ali Crohnove bolezni (glejte poglavje 4.4). Bolniki morajo prejeti navodilo za uporabo.
Odmerjanje
Ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen
Priporočeni režim odmerjanja pri subkutani uporabi vedolizumaba kot vzdrževalnega zdravljenja po vsaj 2 intravenskih infuzijah je 108 mg v obliki subkutanega injiciranja enkrat na vsaka 2 tedna. Prvi subkutani odmerek je treba injicirati namesto naslednjega načrtovanega intravenskega odmerka, nato pa na vsaka 2 tedna.
Za režim intravenskega odmerjanja glejte poglavje 4.2 v povzetku glavnih značilnosti zdravila Entyvio
300 mg prašek za koncentrat za raztopino za infundiranje.
Na voljo ni dovolj podatkov, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, ali imajo bolniki, pri katerih se odziv na vzdrževalno zdravljenje s subkutano obliko vedolizumaba zmanjša, koristi od povečanja pogostnosti odmerjanja.
O prehajanju bolnikov s subkutane oblike vedolizumaba na intravensko obliko vedolizumaba med
vzdrževalnim zdravljenjem ni podatkov.
Pri bolnikih, ki se odzovejo na zdravljenje z vedolizumabom, se odmerek kortikosteroida morda lahko zmanjša in/ali zdravljenje s kortikosteroidi ukine v skladu s standardnimi smernicami.
Ponovna uvedba zdravljenja in izpuščen(-i) odmerek(-ki)
Če je bilo zdravljenje s subkutano obliko vedolizumaba prekinjeno ali če bolnik izpusti enega ali več načrtovanih subkutanih odmerkov vedolizumaba, je treba bolniku svetovati, naj si naslednji subkutani odmerek injicira čim prej, nato pa na vsaka 2 tedna.
V kliničnih preskušanjih so obdobja prekinitve zdravljenja trajala do 46 tednov. Pri ponovni uvedbi zdravljenja s subkutano obliko vedolizumaba je bila učinkovitost vedolizumaba znova dosežena, brez očitnega povečanja pogostnosti neželenih učinkov ali reakcij na mestu injiciranja (glejte poglavje 4.8).
Posebne populacije
Starostniki
Pri starostnikih odmerka ni treba prilagajati. Pri analizah populacijske farmakokinetike vpliva starosti
niso ugotovili (glejte poglavje 5.2).
Bolniki z okvaro ledvic ali jeter
Pri teh populacijah bolnikov, uporabe vedolizumaba niso raziskovali. Priporočil za odmerjanje tako ne
moremo navesti.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost vedolizumaba pri otrocih, starih od 0 do 17 let, nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.
Način uporabe
Raztopina za injiciranje Entyvio (v napolnjeni injekcijski brizgi ali napolnjenem injekcijskem
peresniku) je namenjena samo za subkutano injiciranje.
Subkutano obliko vedolizumaba si lahko bolnik injicira sam ali mu ga lahko injicira skrbnik, če zdravnik presodi, da je to primerno, ter če se bolnik oziroma skrbnik pred tem nauči tehnike
pravilnega subkutanega injiciranja. Izčrpna navodila za injiciranje z napolnjeno injekcijsko brizgo oz.
napolnjenim injekcijskim peresnikom so navedena v ustreznem navodilu za uporabo.
Za nadaljnja navodila o pripravi in posebne previdnostne ukrepe pri rokovanju glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Hude aktivne okužbe, kot so tuberkuloza (TB), sepsa, okužba s citomegalovirusom in listerioza, ter oportunistične okužbe, kot je progresivna multifokalna levkoencefalopatija (PML) (glejte
poglavje 4.4).
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije
uporabljenega zdravila.
Preobčutljivostne reakcije
V kliničnih študijah so poročali o pojavu preobčutljivostnih reakcij, ki pa so bile večinoma blage do zmerne (glejte poglavje 4.8).
V primeru pojava anafilaktične reakcije ali druge resne reakcije, je treba uporabo vedolizumaba nemudoma prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje (glejte poglavje 4.3).
Okužbe
Vedolizumab je za črevo selektiven integrinski zaviralec brez znanega sistemskega zaviranja imunske odzivnosti (glejte poglavje 5.1).
Zdravniki se morajo zavedati možnega večjega tveganja za pojav oportunističnih okužb ali okužb za katere črevo predstavlja obrambno pregrado (glejte poglavje 4.8). Pri bolnikih s hudimi aktivnimi okužbami se zdravljenja ne sme uvesti vse dokler okužbe niso ustrezno nadzorovane. Pri bolnikih, pri katerih se med kroničnim zdravljenjem z vedolizumabom pojavi huda okužba, mora zdravnik presoditi o zadržanju zdravljenja z zdravilom Entyvio. Pri bolnikih z nadzorovano hudo kronično okužbo ali anamnezo ponavljajočih se hudih okužb se je treba za zdravljenje z vedolizumabom odločiti po posebej skrbnem in previdnem razmisleku. Bolnike je treba pred uvedbo zdravljenja, med zdravljenjem in po zdravljenju skrbno nadzirati glede okužb.
Pri bolnikih z aktivno tuberkulozo je uporaba vedolizumaba kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). Pred uvedbo zdravljenja z vedolizumabom je treba bolnike pregledati na tuberkulozo v skladu z lokalno prakso. Če se ugotovi latentno tuberkulozo, je pred uvedbo zdravljenja z vedolizumabom treba začeti ustrezno protituberkulozno zdravljenje v skladu z lokalnimi priporočili. Pri bolnikih, pri katerih se tuberkulozo ugotovi med zdravljenjem z vedolizumabom, je treba zdravljenje z vedolizumabom prekiniti dokler se tuberkuloza ne razreši.
Uporaba nekaterih integrinskih zaviralcev in nekaterih zdravil za sistemsko zaviranje imunske odzivnosti je bila povezana s pojavom progresivne multifokalne levkoencefalopatije (PML), redke in pogosto usodne oportunistične okužbe, ki jo povzroča JC virus (John Cunninghamov virus).
Vedolizumab z vezavo na integrin α4β7, izražen na črevesnih limfocitih, zmanjšuje imunsko odzivnost selektivno v črevesu. Pri zdravih osebah sistemskega zaviranja imunske odzivnosti sicer niso opazili, vendar pa sistemski vplivi na delovanje imunskega sistema pri bolnikih z vnetno črevesno boleznijo niso znani.
Zdravstveni delavci morajo bolnike nadzirati glede pojava kakršnih koli novih ali poslabšanja že prisotnih nevroloških znakov in simptomov in bolnike po potrebi napotiti na specialistični nevrološki pregled. V primeru suma na PML je treba zdravljenje z vedolizumabom zadržati, če pa se sum potrdi, je treba zdravljenje trajno ukiniti.
Maligne bolezni
Pri bolnikih z ulceroznim kolitisom in s Crohnovo boleznijo je tveganje za maligne bolezni večje. Zdravila, ki spreminjajo imunsko odzivnost, lahko povečajo tveganje za razvoj malignih bolezni .
Predhodna in sočasna uporaba bioloških zdravil
Pri bolnikih, ki so se predhodno zdravili z natalizumabom ali rituksimabom, podatki iz kliničnega preskušanja vedolizumaba niso na voljo. Pri odločanju o zdravljenju teh bolnikov z vedolizumabom je potrebna previdnost.
Pri bolnikih, ki so se predhodno zdravili z natalizumabom, je pred uvedbo zdravljenja z vedolizumabom običajno treba počakati najmanj 12 tednov, razen če klinično stanje bolnika ne narekuje drugače.
Podatki iz kliničnega preskušanja sočasnega zdravljenja z vedolizumabom in biološkimi zdravili za zaviranje imunske odzivnosti niso na voljo. Uporaba vedolizumaba pri teh bolnikih tako ni priporočljiva.
Živa in peroralna cepiva
V s placebom nadzorovani študiji, izvedeni pri zdravih prostovoljcih, enkratni 750-mg odmerek vedolizumaba pri osebah, ki so bile cepljene intramuskularno s 3 odmerki rekombinantnega površinskega antigena virusa hepatitisa B, ni zmanjšal deležev zaščitne imunosti proti virusu hepatitisa B. Pri vedolizumabu izpostavljenih osebah so po prejemu mrtvega peroralnega cepiva proti koleri opazili nižje deleže serokonverzije. Vpliv na druga cepiva za peroralno ali nazalno uporabo ni znan. Priporočljivo je, da so pred uvedbo zdravljenja z vedolizumabom, vsi bolniki cepljeni z vsemi cepivi v skladu z veljavnimi smernicami za cepljenje. Med zdravljenjem z vedolizumabom lahko bolniki še naprej prejemajo mrtva cepiva. Pri bolnikih, ki so se zdravili z vedolizumabom, ni podatkov o sekundarnem prenosu okužbe z živimi cepivi. Cepiva proti gripi je treba injicirati v skladu z rutinsko klinično prakso. Druga živa cepiva se sočasno z vedolizumabom lahko uporablja le, če koristi cepljenja jasno prevladajo nad tveganji.
Indukcija remisije Crohnove bolezni
Pri nekaterih bolnikih lahko indukcija remisije Crohnove bolezni traja do 14 tednov. Razlogi za to niso povsem pojasnjeni, lahko pa bi bili povezani z mehanizmom delovanja. To je treba upoštevati, še posebej pri bolnikih z močno aktivno boleznijo v izhodišču, ki se predhodno še niso zdravili z zaviralci tumorje nekrotizirajočega faktorja alfa (TNFα) (glejte tudi poglavje 5.1).
Eksplorativne analize podskupin iz kliničnih preskušanj pri Crohnovi bolezni kažejo, da je indukcija remisije Crohnove bolezni z vedolizumabom pri bolnikih, ki se sočasno ne zdravijo s kortikosteroidi, lahko manj učinkovita kot pri bolnikih, ki se sočasno že zdravijo s kortikosteroidi (ne glede na sočasno zdravljenje z imunomodulatorji; glejte poglavje 5.1).
Vsebnost natrija
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’. Vsebnost polisorbata 80
To zdravilo vsebuje 1,48 mg polisorbata 80 v enem napolnjenem injekcijskem peresniku ali eni napolnjeni injekcijski brizgi zdravila Entyvio 108 mg.
Študij medsebojnega delovanja niso izvedli.
Uporabo vedolizumaba so raziskovali pri odraslih bolnikih z ulceroznim kolitisom in Crohnovo boleznijo, ki so sočasno uporabljali kortikosteroide, imunomodulatorje (azatioprin, 6-merkaptopurin in metotreksat) ter aminosalicilate. Analize populacijske farmakokinetike kažejo, da sočasna uporaba teh zdravil ni imela klinično pomembnega vpliva na farmakokinetiko vedolizumaba. Vpliva vedolizumaba na farmakokinetiko pogosto sočasno uporabljenih zdravil niso raziskovali.
Cepljenja
Živa cepiva, še posebej živa cepiva za peroralno uporabo, je pri sočasni uporabi z vedolizumabom treba uporabljati previdno (glejte poglavje 4.4).
Ženske v rodni dobi
Ženske v rodni dobi naj uporabljajo učinkovito kontracepcijo med zdravljenjem in do 18 tednov po prejemu zadnjega odmerka.
Nosečnost
Podatkov o uporabi vedolizumaba pri nosečnicah je malo.
V majhni prospektivni opazovalni študiji pri 99 ženskah z ulceroznim kolitisom ali Crohnovo boleznijo, zdravljenih z vedolizumabom, je bila stopnja večjih prirojenih napak 7,4 %, in v študiji pri 76 ženskah z ulceroznim kolitisom ali Crohnovo boleznijo, zdravljenih z drugimi biološkimi zdravili, je bila stopnja večjih prirojenih napak 5,6 % (prilagojeno relativno tveganje (RR) 1,07; 95-% interval zaupanja (IZ): 0,33; 3,52).
Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na razmnoževanje (glejte
poglavje 5.3).
Iz previdnostnih razlogov se je med nosečnostjo uporabi vedolizumaba bolje izogibati, razen če koristi zdravljenja jasno prevladajo nad kakršnim koli možnim tveganjem tako za mater kot za plod.
Dojenje
Vedolizumab je bil zaznan v materinem mleku. Učinek vedolizumaba na dojene otroke in učinki na proizvodnjo mleka niso znani. V študiji dojenja samo z mlekom, ki je ocenjevala koncentracijo vedolizumaba v materinem mleku doječih žensk z aktivnim ulceroznim kolitisom ali Crohnovo boleznijo, ki so prejemale vedolizumab, je bila koncentracija vedolizumaba v materinem mleku približno 0,4 % do 2,2 % koncentracije materinega seruma, pridobljene iz zgodovinske študije vedolizumaba. Ocenjeni povprečni dnevni odmerek vedolizumaba, ki ga je dojenček zaužil, je bil 0,02 mg/kg/dan (kar je približno 21 % povprečnega dnevnega odmerka matere, prilagojenega telesni masi).
Pri uporabi vedolizumaba pri doječih materah je treba pretehtati prednosti zdravljenja za mater in možnih tveganj za dojenčka.
Plodnost
O vplivu vedolizumaba na plodnost pri človeku ni podatkov. Pri študijah na živalih vplivov na plodnost samcev in samic niso formalno ovrednotili (glejte poglavje 5.3).
Vedolizumab ima blag vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Pri majhnem številu bolnikov so namreč poročali o pojavu omotice.
Povzetek varnostnega profila
Najpogostejši neželeni učinki, o katerih so poročali, so okužbe (npr. nazofaringitis, okužba zgornjih
dihal, bronhitis, gripa in sinusitis), glavobol, navzea, pireksija, utrujenost, kašelj, artralgija.
Z izjemo reakcij na mestu injiciranja (pri subkutani uporabi) niso opazili klinično pomembnih razlik v splošnem varnostnem profilu in neželenih učinkih pri bolnikih, ki so prejemali subkutano obliko vedolizumaba, v primerjavi z varnostnim profilom pri bolnikih v kliničnih študijah intravenske uporabe vedolizumaba.
Tabelarični seznam neželenih učinkov
Naslednji seznam neželenih učinkov temelji na izkušnjah iz kliničnega preskušanja in spremljanju zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet. Neželeni učinki so navedeni po organskih sistemih. Pogostnost neželenih učinkov je navedena v skladu z naslednjimi kategorijami pogostnosti: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), zelo redki (< 1/10 000) in neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Preglednica 1. Neželeni učinki
| Organski sistem | Pogostnost | Neželeni učinki |
| Infekcijske in parazitske bolezni | zelo pogosti | nazofaringitis |
| pogosti | pljučnicaokužba s Clostridium difficile, bronhitis,gastroenteritis, okužba zgornjih dihal, gripa,sinuzitis, faringitis, herpes zoster | |
| občasni | okužba dihal,kandidoza vulve in nožnice,kandidoza ustne sluznice | |
| Bolezni imunskega sistema | zelo redki | anafilaktična reakcija, anafilaktični šok |
| Bolezni živčevja | zelo pogosti | glavobol |
| pogosti | parestezija | |
| Očesne bolezni | občasni | zamegljen vid |
| Žilne bolezni | pogosti | hipertenzija |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | pogosti | bolečina v ustih in žrelu, kongestija nosne sluznice, kašelj |
| neznana pogostnost | intersticijska bolezen pljuč | |
| Bolezni prebavil | pogosti | analni absces, fisura ob zadnjiku, navzea,dispepsija, zaprtost, |
| Organski sistem | Pogostnost | Neželeni učinki |
| napihnjenost trebuha, flatulenca,hemoroidi | ||
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | pogosti | zvišane vrednosti jetrnih encimov |
| zelo redki | hepatitis | |
| Bolezni kože in podkožja | pogosti | izpuščaj, srbenje, ekcem, rdečina,nočno znojenje,akna |
| občasni | folikulitis | |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | zelo pogosti | bolečina v sklepih |
| pogosti | mišični krči, bolečina v hrbtu, oslabelost mišic, bolečina v okončini | |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | pogosti | pireksija, utrujenostreakcije na mestu injiciranja |
| občasni | mrzlica,občutek mraza |
Opis izbranih neželenih učinkov
Reakcije na mestu injiciranja
O reakcijah na mestu injiciranja (vključno z bolečino, edemom, eritemom ali srbenjem) so poročali pri
5,1 % bolnikov, ki so prejemali subkutano obliko vedolizumaba (kumulativna analiza varnosti). Nobena od teh reakcij na mestu injiciranja ni zahtevala prekinitve zdravljenja v okviru študije ali sprememb režima odmerjanja zdravila. Večina reakcij na mestu injiciranja je izzvenela v 1–4 dneh. O anafilaksiji po subkutani uporabi vedolizumaba niso poročali.
Okužbe
V nadzorovanih študijah intravenske uporabe vedolizumaba GEMINI 1 in 2 je delež okužb pri bolnikih, zdravljenih z vedolizumabom, znašal 0,85 na bolnik-leto (“patient-year”), pri bolnikih, ki so prejemali placebo, pa 0,70 na bolnik-leto. Okužbe so bile predvsem nazofaringitis, okužba zgornjih dihal, sinuzitis in okužbe sečil. Po ozdravitvi okužbe se je zdravljenje z vedolizumabom pri večini bolnikov nadaljevalo.
V nadzorovanih študijah intravenske uporabe vedolizumaba GEMINI 1 in 2 je delež resnih okužb pri bolnikih, ki so se zdravili z vedolizumabom, znašal 0,07 na bolnik-leto, pri bolnikih, ki so prejemali placebo, pa 0,06 na bolnik-leto. Delež resnih okužb se s časom ni pomembneje povečal.
V nadzorovanih in odprtih študijah intravenske uporabe vedolizumaba pri odraslih so poročila o resnih okužbah vključevala tuberkulozo, sepso (tudi posamezni smrtni primeri), salmonelozno sepso, listeriozni meningitis in citomegalovirusni kolitis.
V kliničnih študijah subkutane uporabe vedolizumaba je delež okužb pri bolnikih, zdravljenih z vedolizumabom, znašal 0,26 na bolnik-leto. Najpogostejše okužbe so bile nazofaringitis, okužba zgornjih dihal, bronhitis in gripa.
V kliničnih študijah subkutane uporabe vedolizumaba je delež resnih okužb pri bolnikih, zdravljenih s
subkutano obliko vedolizumaba, znašal 0,02 na bolnik-leto.
V kliničnih študijah subkutane in intravenske uporabe vedolizumaba je bil delež okužb pri bolnikih, zdravljenih z vedolizumabom, večji pri tistih, pri katerih je ITM znašal 30 kg/m2 in več, kot pri tistih, pri katerih je ITM znašal manj kot 30 kg/m2.
V kliničnih študijah subkutane in intravenske uporabe vedolizumaba je bila pojavnost resnih okužb pri bolnikih, zdravljenih z vedolizumabom, nekoliko večja pri tistih, ki so se predhodno zdravili z zaviralcem TNFα, kot pri tistih, ki se predhodno še niso zdravili z zaviralcem TNFα.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Farmakološke lastnosti - Entyvio 108 mg
Farmakoterapevtska skupina: Zdravila za zaviranje imunske odzivnosti, monoklonska protitelesa,
oznaka ATC: L04AG05. Mehanizem delovanja
Vedolizumab je biološko zdravilo za selektivno zaviranje imunske odzivnosti v črevesu. Je humanizirano monoklonsko protitelo, ki se specifično veže na integrin α4β7, ki je izražen predvsem na celicah T pomagalkah v črevesu. Z vezavo na α4β7 na nekaterih limfocitih vedolizumab zavira adhezijo teh celic na mukozno adresinsko celično adhezijsko molekulo-1 (MAdCAM-1-“mucosal addressin cell adhesion molecule-1”), vendar ne za žilno celično adhezijsko molekulo-1
(VCAM-1-“vascular cell adhesion molecule-1”). MAdCAM-1 je izražen predvsem na črevesnih endotelijskih celicah in ima pomembno vlogo pri nastanitvi limfocitov T v tkiva v prebavnem traktu. Vedolizumab se ne veže na integrina α4β1 in αEβ7 in ne zavira njunih funkcij.
Integrin α4β7 je izražen na posebni podskupini spominskih celic T pomagalk, ki migrirajo predvsem v gastrointestinalni (GI) trakt in povzročajo vnetje, značilno za ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen, imunološko pogojeni kronični vnetni bolezni gastrointestinalnega trakta. Pri bolnikih z ulceroznim kolitisom in Crohnovo boleznijo vedolizumab zmanjša gastrointestinalno vnetje. Pri nečloveških primatih vedolizumab z zaviranjem interakcije med α4β7 in MAdCAM-1 prepreči transmigracijo v črevesu prisotnih celic T pomagalk preko žilnega endotelija v parenhimsko tkivo in povzroči reverzibilno 3-kratno zvišanje teh celic v periferni krvi. Pri tamarinkah ali lisztovih opicah (Saguinus oedipus) s kolitisom, modelu ulceroznega kolitisa, mišji prekurzor vedolizumaba omili gastrointestinalno vnetje.
Vedolizumab pri zdravih osebah, bolnikih z ulceroznim kolitisom ali bolnikih s Crohnovo boleznijo ne zviša števila nevtrofilcev, bazofilcev, eozinofilcev, B-pomagalk in citotoksičnih limfocitov T, ter skupnega števila spominskih celic T pomagalk, monocitov ali naravnih celic ubijalk v periferni krvi brez opažene levkocitoze.
Vedolizumab ni vplival na imunski nadzor in vnetje osrednjega živčevja pri eksperimentalnem avtoimunskem encefalomielitisu pri nečloveških primatih, modelu multiple skleroze. Vedolizumab ni
vplival na imunski odziv na antigenski izziv v dermisu in mišici (glejte poglavje 4.4). V nasprotju s tem pa vedolizumab zavira imunski odziv na gastrointestinalni antigenski izziv pri zdravih prostovoljcih (glejte poglavje 4.4).
Imunogenost
Pri zdravljenju z vedolizumabom se lahko razvijejo protitelesa proti vedolizumabu, ki so večinoma nevtralizacijska. Nastanek protiteles proti vedolizumabu je povezan s povečanim očistkom vedolizumaba in nižjimi stopnjami klinične remisije.
Farmakodinamični učinki
V kliničnih preskušanjih so pri intravenskih odmerkih vedolizumaba v razponu od 0,2 do 10 mg/kg pri bolnikih opazili > 95 % nasičenost α4β7 receptorjev pri podskupini limfocitov v obtoku, vključenih v črevesni imunski nadzor.
Vedolizumab ni vplival na cirkulacijo celic CD4+ in celic CD8+ v osrednje živčevje, kot je razvidno iz nespremenjenega razmerja CD4+/CD8+ v cerebrospinalni tekočini pred uporabo in po uporabi vedolizumaba pri zdravih prostovoljcih. Ti podatki se skladajo z rezultati preskušanj pri nečloveških primatih, pri katerih niso ugotovili učinkov na imunski nadzor v osrednjem živčevju.
Klinična učinkovitost in varnost
Ulcerozni kolitis – vedolizumab za intravensko uporabo
Učinkovitost in varnost intravenske uporabe vedolizumaba pri zdravljenju odraslih bolnikov z zmerno do močno aktivnim ulceroznim kolitisom (ocena Mayo od 6 do 12, endoskopska podocena ≥ 2) so dokazali v randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji, ki je vrednotila opazovane dogodke učinkovitosti v 6. in 52. tednu (GEMINI 1). Vključeni bolniki se niso odzivali na vsaj
1 ustaljeno zdravljenje, vključno s kortikosteroidi, imunomodulatorji in/ali zaviralcem TNFα infliksimabom (vključno s primarnim neodzivom). Dovoljena je bila sočasna uporaba peroralnih aminosalicilatov, kortikosteroidov in/ali imunomodulatorjev v stabilnih odmerkih.
Za vrednotenje opazovanih dogodkov v 6. tednu so 374 bolnikov randomizirali na dvojno slep način (3 : 2) na prejemanje vedolizumaba v odmerku 300 mg ali placeba na 0. teden in 2. teden. Primarni opazovani dogodek je bil delež bolnikov s kliničnim odzivom (opredeljeno kot zmanjšanje celotne oceno Mayo za ≥ 3 točke in ≥ 30 % od izhodiščne vrednosti ob sočasnem zmanjšanju podocene krvavitve iz danke za ≥ 1 točko ali absolutna podocena krvavitve iz danke ≤ 1 točke) v 6. tednu.
Rezultati ovrednotenih primarnih in sekundarnih opazovanih dogodkov so prikazani v preglednici 2.
| Preglednica 2. Rezultati učinkovitosti v 6. tednu v študiji GEMINI 1 | ||
| Opazovani dogodek | Placebo n = 149 | Vedolizumab n = 225 |
| Klinični odziv | 26 % | 47 %* |
| Klinična remisija§ | 5 % | 17 %† |
| Celjenje sluznice¶ | 25 % | 41 %‡ |
| *p < 0,0001†p ≤ 0,001‡p < 0,05§Klinična remisija: celotna ocena Mayo ≤ 2 točk, nobena posamezna podocena > 1 točke¶Celjenje sluznice: endoskopska podocena Mayo ≤ 1 točke | ||
Koristen učinek vedolizumaba na klinični odziv, remisijo in celjenje sluznice so opazili tako pri bolnikih, ki se predhodno še niso zdravili z zaviralcem TNFα, kot tudi pri bolnikih, ki se na predhodno zdravljenje z zaviralcem TNFα niso odzvali.
V študiji GEMINI 1 sta 2 kohorti bolnikov prejeli vedolizumab na 0. teden in 2. teden: prva kohorta bolnikov je bila na dvojno slep način randomizirana bodisi na vedolizumab v odmerku 300 mg ali placebo, druga kohorta bolnikov pa se je z vedolizumabom v odmerku 300 mg zdravila na odprt način. Za oceno učinkovitosti v 52. tednu so 373 bolnikov iz 1. in 2. kohorte, ki so pri zdravljenju z vedolizumabom dosegli klinični odziv, v 6. tednu randomizirali na dvojno slep način (1 : 1 : 1) na 1 od naslednjih režimov, ki se je začel v 6. tednu: vedolizumab v odmerku 300 mg na vsakih 8 tednov, vedolizumab v odmerku 300 mg na vsake 4 tedne ali placebo na vsake 4 tedne. Bolniki, ki so dosegli klinični odziv, in so se zdravili s kortikosteroidi, so v 6. tednu morali začeti z režimom zmanjševanja odmerka kortikosteroida. Primarni opazovani dogodek je bil delež bolnikov v klinični remisiji v
52. tednu. Rezultati ovrednotenih primarnih in sekundarnih opazovanih dogodkov so prikazani v preglednici 3.
| Preglednica 3. Rezultati učinkovitosti v 52. tednu v študiji GEMINI 1 | |||
| Opazovani dogodek | Placebo n = 126* | Vedolizumab IV vsakih 8 tednovn = 122 | Vedolizumab IV vsake 4 tednen = 125 |
| Klinična remisija | 16 % | 42 %† | 45 %† |
| Trajni klinični odziv¶ | 24 % | 57 %† | 52 %† |
| Celjenje sluznice | 20 % | 52 %† | 56 %† |
| Trajna klinična remisija# | 9 % | 20 %§ | 24 %‡ |
| Klinična remisija brez uporabekortikosteroidov♠ | 14 % | 31 %§ | 45 %† |
| *Skupina s placebom vključuje tiste osebe, ki so prejele vedolizumab na 0. teden in 2. teden, in so bile nato randomizirane na placebo od 6. tedna do 52. tedna†p < 0,0001‡p < 0,001§p < 0,05¶Trajni klinični odziv: klinični odziv v 6. in 52. tednu#Trajna klinična remisija: klinična remisija v 6. in 52. tednu♠Klinična remisija brez uporabe kortikosteroidov: bolniki, ki so v izhodišču uporabljali peroralne kortikosteroide, nato pa so jih začenši v 6. tednu prenehali jemati in so bili v 52. tednu v klinični remisiji. Število bolnikov: n = 72 za placebo, n = 70 za vedolizumab na vsakih 8 tednov in n = 73 za vedolizumab navsake 4 tedne. | |||
Eksplorativne analize so dale dodatne podatke o ključnih preiskanih podpopulacijah. Pri približno eni tretjini bolnikov je bilo predhodno zdravljenje z zaviralcem TNFα neuspešno. Od teh bolnikov je bila klinična remisija v 52. tednu dosežena pri 37 % bolnikov, ki so vedolizumab prejemali na vsakih
8 tednov, 35 % bolnikov, ki so vedolizumab prejemali na vsake 4 tedne, in 5 % bolnikov, ki so prejemali placebo. Pri populaciji bolnikov, ki so se predhodno neuspešno zdravili z zaviralcem TNFα, so pri uporabi vedolizumaba na vsakih 8 tednov, vedolizumaba na vsake 4 tedne oziroma placeba poročali o naslednjih izboljšanjih: izboljšanju trajnega kliničnega odziva (pri 47 %, 43 % oziroma
16 % bolnikov), celjenja sluznice (pri 42 %, 48 % oziroma 8 % bolnikov), trajne klinične remisije (pri 21 %, 13 % oziroma 3 % bolnikov) in klinične remisije brez uporabe kortikosteroidov (pri 23 %, 32 % oziroma 4 % bolnikov).
Bolniki, pri katerih niso uspeli dokazati odziva v 6. tednu, so ostali v študiji in prejemali vedolizumab na vsake 4 tedne. Klinični odziv z uporabo delnih ocen Mayo je bil v 10. tednu in 14. tednu dosežen pri večjem deležu bolnikov, ki so prejemali vedolizumab (32 % in 39 %), kot pri bolnikih, ki so prejemali placebo (15 % in 21 %).
Z zdravjem povezano kakovost življenja (HRQOL – “Health-related quality of life”) so ovrednotili s specifičnim vprašalnikom za vnetno bolezen črevesa IBDQ (“Inflammatory Bowel Disease Questionnaire”) in splošnima vprašalnikoma SF-36 in EQ-5D. Eksplorativna analiza je pokazala klinično pomembno izboljšanje v skupinah, ki so prejemale vedolizumab. V primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo, so v 6. tednu in 52. tednu opazili pomembno večja izboljšanja pri ocenah EQ-5D in EQ-5D VAS, vseh podlestvicah IBDQ (črevesni simptomi, sistemsko funkcioniranje, čustveno funkcioniranje in socialno funkcioniranje) in vseh podlestvicah SF-36, vključno s skupno oceno s
področja telesnega (PCS – “Physical Component Summary”) in duševnega (MCS – “Mental
Component Summary”) zdravja.
Podaljšanje študije
Bolniki, pri katerih se je odziv na vedolizumab pri zdravljenju na vsakih 8 tednov izgubil, so lahko vstopili v odprto podaljšano študijo in so vedolizumab prejemali na vsake 4 tedne. Klinična remisija v
28. tednu in 52. tednu je bila dosežena pri 25 % teh bolnikov.
Bolniki s kliničnim odzivom po prejemu vedolizumaba na 0. in 2. teden, ki so nato bili randomizirani na placebo (od 6. do 52. tedna), pri čemer se je klinični odziv izgubil, so lahko vstopili v odprto podaljšano študijo in so vedolizumab prejemali na vsake 4 tedne. Pri teh bolnikih je bila klinična remisija v 28. tednu dosežena pri 45 % bolnikov, v 52. tednu pa pri 36 % bolnikov.
V tej odprti podaljšani študiji, so se koristi zdravljenja z vedolizumabom, ovrednotene z delno oceno
Mayo, s klinično remisijo in kliničnim odzivom ohranile do 196 tednov.
Ulcerozni kolitis – vedolizumab za subkutano uporabo
Učinkovitost in varnost subkutane uporabe vedolizumaba pri zdravljenju odraslih bolnikov z zmerno do močno aktivnim ulceroznim kolitisom (ocena Mayo od 6 do 12 z endoskopsko podoceno ≥ 2) so dokazali v randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji, ki je vrednotila opazovane dogodke učinkovitosti v 52. tednu (VISIBLE 1). Bolniki, vključeni v študijo VISIBLE 1 (n = 383), se niso odzivali na vsaj 1 ustaljeno zdravljenje, vključno s kortikosteroidi, imunomodulatorji in/ali zaviralci TNFα (vključno s primarnim neodzivom). Dovoljena je bila sočasna uporaba peroralnih aminosalicilatov, kortikosteroidov in/ali imunomodulatorjev v stabilnih odmerkih.
Za randomizacijo so bili primerni bolniki, ki so v 6. tednu dosegli klinični odziv na odprto zdravljenje
z intravensko uporabo vedolizumaba. Za vrednotenje opazovanih dogodkov v 52. tednu so
216 (56,4 %) bolnikov randomizirali in zdravili na dvojno slep način (2 : 1 : 1) z enim od naslednjih režimov: subkutana uporaba vedolizumaba v odmerku 108 mg na vsaka 2 tedna, intravenska uporaba vedolizumaba v odmerku 300 mg na vsakih 8 tednov ali uporaba placeba.
Izhodiščne demografske značilnosti bolnikov so bile primerljive med skupino za prejemanje vedolizumaba in skupino za prejemanje placeba. Ocena Mayo ob izhodišču je bila od 9 do 12 (močno aktivni ulcerozni kolitis) pri približno 62 % celotne populacije študije ter od 6 do 8 (zmerno aktivni ulcerozni kolitis) pri približno 38 % celotne populacije študije.
Primarni opazovani dogodek: klinično remisijo so opredelili kot celotno oceno Mayo ≤ 2 točki in brez posamezne podocene > 1 v 52. tednu pri bolnikih, ki so v 6. tednu dosegli klinični odziv na začetno zdravljenje z intravensko obliko vedolizumaba. Klinični odziv je bil opredeljen kot zmanjšanje celotne ocene Mayo za ≥ 3 točke in ≥ 30 % od izhodiščne vrednosti ob sočasnem zmanjšanju podocene krvavitve iz danke za ≥ 1 točko ali absolutna podocena krvavitve iz danke ≤ 2 točke in brez posamezne podocene > 1.
Rezultati ovrednotenih primarnih in sekundarnih opazovanih dogodkov so prikazani v preglednici 4.
Preglednica 4. Rezultati učinkovitosti v 52. tednu v študiji VISIBLE 1
| Opazovani dogodeka | Placebob n = 56 | Vedolizumab SC 108 mgvsaka 2 tednan = 106 | Vedolizumab IV300 mgvsakih 8 tednovn = 54 | Ocenac razlike med zdravljenjema (95-% IZ);vedolizumab SC v primerjavi s placebom | P-vrednostc |
| Klinična remisijad | 14,3 % | 46,2 % | 42,6 % | 32,3 (19,7; 45,0) | p < 0,001 |
| Celjenje sluznicee | 21,4 % | 56,6 % | 53,7 % | 35,7 (22,1; 49,3) | p < 0,001 |
| Trajni klinični odzivf | 28,6 % | 64,2 % | 72,2 % | 36,1 (21,2; 50,9) | p < 0,001 |
| Trajna kliničnaremisijag | 5,4 % | 15,1 % | 16,7 % | 9,7 (–6,6; 25,7) | p = 0,076(NP) |
| Remisija brezkortikosteroidovh | 8,3 % | 28,9 % | 28,6 % | 20,6 (–4,5; 43,7) | p = 0,067(NP) |
aOpazovani dogodki so navedeni v vrstnem redu glede na opravljeno testiranje s fiksnim zaporedjem za nadzor napake tipa 1 pri 5 %.
bSkupina s placebom vključuje tiste osebe, ki so prejele intravensko obliko vedolizumaba na 0. teden in 2. teden, ter so bile nato randomizirane na placebo od 6. tedna do 52. tedna.
cOcena razlike med zdravljenjema in p-vrednost za vse opazovane dogodke temelji na Cochrane-Mantel-Haenszelovi metodi.
dKlinična remisija: celotna ocena Mayo ≤ 2 točki in brez posamezne podocene > 1 točka v 52. tednu
eCeljenje sluznice: endoskopska podocena Mayo ≤ 1 točka fTrajni klinični odziv: klinični odziv v 6. in 52. tednu gTrajna klinična remisija: klinična remisija v 6. in 52. tednu
hKlinična remisija brez uporabe kortikosteroidov: bolniki, ki so ob izhodišču uporabljali peroralne
kortikosteroide, nato pa so jih prenehali jemati in so bili v 52. tednu v klinični remisiji. Število bolnikov, ki so ob izhodišču uporabljali peroralne kortikosteroide, je bilo: n = 24 za placebo, n = 45 za subkutano uporabo vedolizumaba in n = 21 za intravensko uporabo vedolizumaba.
NP = nepomembno (2-stranska p-vrednost > 0,05)
Primarni in sekundarni opazovani dogodki so bili analizirani v podskupinah bolnikov, ki se na predhodno zdravljenje z zaviralcem TNFα niso odzvali (37 %; n = 80), in bolnikov, ki se predhodno še niso zdravili z zaviralcem TNFα (63 %; n = 136).
Rezultati iz študije pri bolnikih, zdravljenih s placebom in subkutano obliko vedolizumaba v teh podskupinah, so prikazani v preglednici 5.
Preglednica 5. Rezultati študije VISIBLE 1 v 52. tednu, analizirani glede na odziv na predhodno zdravljenje z zaviralcem TNFα
| Zdravljenje vsaka 2 tedna | ||
| Placebo | Vedolizumab SC 108 mg | |
| Neodziv na predhodno zdravljenje z zaviralcem TNFα | n = 19 | n = 39 |
| Klinična remisija | 5,3 % | 33,3 % |
| Celjenje sluznice | 5,3 % | 46,2 % |
| Trajni klinični odziv | 15,8 % | 66,7 % |
| Trajna klinična remisija | 0 % | 2,6 % |
| Klinična remisija brez kortikosteroidova | 8,3 % | 27,3 % |
| Brez predhodnega zdravljenja z zaviralcem TNFα | n = 37 | n = 67 |
| Klinična remisija | 18,9 % | 53,7 % |
| Celjenje sluznice | 29,7 % | 62,7 % |
| Trajni klinični odziv | 35,1 % | 62,7 % |
| Trajna klinična remisija | 8,1 % | 22,4 % |
| Klinična remisija brez kortikosteroidovb | 8,3 % | 30,4 % |
aŠtevilo bolnikov, ki se na predhodno zdravljenje z zaviralcem TNFα niso odzvali in ki so ob izhodišču uporabljali kortikosteroide, je bilo: n = 12 za placebo in n = 22 za subkutano obliko vedolizumaba. bŠtevilo bolnikov, ki se predhodno še niso zdravili z zaviralcem TNFα in ki so ob izhodišču uporabljali kortikosteroide, je bilo: n = 12 za placebo in n = 23 za subkutano obliko vedolizumaba
Z zdravjem povezano kakovost življenja (HRQOL-“Health-related quality of life”) so ovrednotili z za vnetno bolezen črevesa specifičnim vprašalnikom IBDQ (“Inflammatory Bowel Disease Questionnaire”) in petdimenzionalnim splošnim vprašalnikom EuroQol (EQ-5D, vključno z
EQ 5D VAS). Delovna učinkovitost je bila ocenjena na podlagi vprašalnika za oceno zmanjšanja delovne učinkovitosti in aktivnosti zaradi ulceroznega kolitisa (WPAI-UC – “Work Productivity and Activity Impairment – Ulcerative Colitis”). V primerjavi z bolniki, ki so prejemali placebo, so pri bolnikih, ki so bili zdravljeni s subkutano obliko vedolizumaba, v 52. tednu opazili večja izboljšanja pri ocenah IBDQ, EQ-5D in WPAI-UC.
Podaljšanje študije
Bolniki, ki so zaključili študijo VISIBLE 1, so se lahko vključili v odprto podaljšano študijo za oceno dolgoročne varnosti in učinkovitosti zdravljenja s subkutano uporabo vedolizumaba pri bolnikih z ulceroznim kolitisom ali Crohnovo boleznijo.
Klinična remisija v odprti podaljšani študiji je bila opredeljena kot delna ocena Mayo ≤ 2 ter odsotnost posamezne podocene > 1 točka.
V tej odprti podaljšani študiji so klinično remisijo opažali pri bolnikih z ulceroznim kolitisom v
obdobju do 264 tednov.
Med bolniki, ki so dokončali študijo VISIBLE 1 in so prejemali subkutani vzdrževalni odmerek vedolizumaba, je bila stopnja klinične remisije po 100 tednih zdravljenja 75,4 % (52/69).
Med bolniki, ki so dokončali študijo VISIBLE 1 in so prejemali intravenski vzdrževalni odmerek vedolizumaba, je bila stopnja klinične remisije po 100 tednih zdravljenja (52 tednih intravenskega zdravljenja in 48 tednih subkutanega zdravljenja) 68,6 % (24/35).
Bolniki v študiji VISIBLE 1, ki v 6. tednu niso dosegli kliničnega odziva, so v 6. tednu prejeli tretji odmerek vedolizumaba 300 mg v obliki intravenske infuzije. Od bolnikov, ki so v 6. tednu prejeli tretji odmerek vedolizumaba 300 mg v obliki intravenske infuzije, je v 14. tednu klinični odziv doseglo 79,7 % (114/143) bolnikov. Bolniki, ki so v 14. tednu dosegli klinični odziv, so se lahko vključili v odprto podaljšano študijo in začeli prejemati subkutano obliko vedolizumaba 108 mg vsaka 2 tedna. Med temi bolniki je bila stopnja klinične remisije po 62 tednih zdravljenja (14 tednih intravenskega zdravljenja in 48 tednih subkutanega zdravljenja) 35,5 % (38/107).
Bolniki v študiji VISIBLE 1, ki so zgodaj prenehali s sodelovanjem v študiji zaradi neuspešnega zdravljenja, so bili primerni tudi za vključitev v odprto podaljšano študijo in prejemanje subkutanega vedolizumaba 108 mg enkrat na teden. Po 48 tednih subkutanega zdravljenja v odprti podaljšani študiji je bila stopnja klinične remisije 16,0 % (4/25).
Crohnova bolezen – vedolizumab za intravensko uporabo
Učinkovitost in varnost intravenske uporabe vedolizumaba pri zdravljenju odraslih bolnikov z zmerno do močno aktivno Crohnovo boleznijo (indeks aktivnosti Crohnove bolezni [CDAI-“Crohn’s Disease Activity Index”] od 220 do 450) so vrednotili v 2 študijah (GEMINI 2 in 3). Vključeni bolniki se niso odzivali na vsaj 1 ustaljeno zdravljenje, vključno s kortikosteroidi, imunomodulatorji in/ali
zaviralci TNFα (vključno s primarnim neodzivom). Dovoljena je bila sočasna uporaba peroralnih
kortikosteroidov, imunomodulatorjev in antibiotikov v stabilnih odmerkih.
Študija GEMINI 2 je bila randomizirana, dvojno slepa, s placebom nadzorovana študija, ki je vrednotila opazovane dogodke učinkovitosti v 6. tednu in 52. tednu. Bolnike (n = 368) so randomizirali na dvojno slep način (3 : 2) na 2 odmerka vedolizumaba 300 mg ali placeba na 0. teden in 2. teden. 2 primarna opazovana dogodka sta bila delež bolnikov v klinični remisiji (opredeljeno kot indeks CDAI ≤ 150 točk) v 6. tednu in delež bolnikov z okrepljenim kliničnim odzivom (opredeljeno kot zmanjšanje indeksa CDAI za ≥ 100 točk od izhodišča) v 6. tednu (glejte preglednico 6).
Študija GEMINI 2 je vključevala 2 kohorti bolnikov, ki so vedolizumab prejeli na 0. in 2. teden: prva kohorta bolnikov je bila na dvojno slep način randomizirana bodisi na vedolizumab v odmerku
300 mg ali placebo, druga kohorta bolnikov pa se je z vedolizumabom v odmerku 300 mg zdravila na odprt način. Za oceno učinkovitosti v 52. tednu so 461 bolnikov iz 1. in 2. kohorte, ki so pri zdravljenju z vedolizumabom dosegli klinični odziv (opredeljen kot zmanjšanje indeksa CDAI za
≥ 70 točk od izhodišča), v 6. tednu randomizirani na dvojno slep način (1 : 1 : 1) na 1 od naslednjih režimov, ki se je začel v 6. tednu: vedolizumab v odmerku 300 mg na vsakih 8 tednov, vedolizumab v odmerku 300 mg na vsake 4 tedne ali placebo na vsake 4 tedne. Bolniki, ki so dosegli klinični odziv, so v 6. tednu morali začeti z režimom zmanjševanja odmerka kortikosteroida. Primarni opazovani dogodek je bil delež bolnikov v klinični remisiji v 52. tednu (glejte preglednico 7).
Študija GEMINI 3 je bila druga randomizirana, dvojno slepa, s placebom nadzorovana študija, ki je
vrednotila učinkovitost v 6. tednu in 10. tednu v podskupini bolnikov, ki se niso odzvali vsaj na
1 ustaljeno zdravljenje in na zdravljenje z zaviralcem TNFα (vključno s primarnim neodzivom) pa tudi v celotni populaciji, ki je prav tako vključevala bolnike, ki se niso odzvali na vsaj 1 ustaljeno zdravljenje in se predhodno še niso zdravili z zaviralcem TNFα. Bolnike (n = 416), od tega približno 75 % bolnikov brez odziva na zdravljenje z zaviralcem TNFα, so randomizirali na dvojno slep način (1 : 1) na prejemanje vedolizumaba v odmerku 300 mg ali placeba na 0., 2. in 6. teden. Primarni opazovani dogodek je bil delež bolnikov v klinični remisiji v 6. tednu v podpopulaciji bolnikov brez odziva na zdravljenje z zaviralcem TNFα. Primarni opazovani dogodek sicer ni bil dosežen, vendar pa eksplorativne analize kažejo klinično pomembne rezultate, kot je razvidno iz preglednice 6.
| Preglednica 6. Rezultati učinkovitosti v 6. tednu in 10. tednu v študijah GEMINI 2 in 3 | ||
| ŠtudijaOpazovani dogodek | Placebo | Vedolizumab IV |
| Študija GEMINI 2 | ||
| Klinična remisija, 6. teden | ||
| Celokupno | 7 % (n = 148) | 15 %* (n = 220) |
| Neodziv na zaviralec (zaviralce) TNFα | 4 % (n = 70) | 11 % (n = 105) |
| Brez predhodnega zdravljenja z zaviralcem(zaviralci) TNFα | 9 % (n = 76) | 17 % (n = 109) |
| Okrepljen klinični odziv, 6. teden | ||
| Celokupno | 26 % (n = 148) | 31 %† (n = 220) |
| Neodziv na zaviralec (zaviralce) TNFα | 23 % (n = 70) | 24 % (n = 105) |
| Brez predhodnega zdravljenja z zaviralcem(zaviralci) TNFα | 30 % (n = 76) | 42 % (n = 109) |
| Sprememba serumskega CRP od izhodišča do6. tedna, mediana vrednost (μg/ml) | ||
| Celokupno‡ | –0,5 (n = 147) | –0,9 (n = 220) |
| Študija GEMINI 3 | ||
| Klinična remisija, 6. teden | ||
| Celokupno‡ | 12 % (n = 207) | 19 % (n = 209) |
| Neodziv na zaviralec (zaviralce) TNFα¶ | 12 % (n = 157) | 15 %§ (n = 158) |
| Brez predhodnega zdravljenja z zaviralcem(zaviralci) TNFα | 12 % (n = 50) | 31 % (n = 51) |
| Klinična remisija, 10. teden | ||
| Celokupno | 13 % (n = 207) | 29 % (n = 209) |
| Neodziv na zaviralec (zaviralce) TNFα¶,‡ | 12 % (n = 157) | 27 % (n = 158) |
| Brez predhodnega zdravljenja z zaviralcem(zaviralci) TNFα | 16 % (n = 50) | 35 % (n = 51) |
| Ohranitev klinične remisije#¶ | ||
| Celokupno | 8 % (n = 207) | 15 % (n = 209) |
| Neodziv na zaviralec (zaviralce) TNFα¶,‡ | 8 % (n = 157) | 12 % (n = 158) |
| Brez predhodnega zdravljenja z zaviralcem(zaviralci) TNFα | 8 % (n = 50) | 26 % (n = 51) |
| Okrepljen klinični odziv, 6. teden | ||
| Celokupno^ | 23 % (n = 207) | 39 % (n = 209) |
| Neodziv na zaviralec (zaviralce) TNFᇠ| 22 % (n = 157) | 39 % (n = 158) |
| Brez predhodnega zdravljenja z zaviralcem(zaviralci) TNFα^ | 24 % (n = 50) | 39 % (n = 51) |
| *p < 0,05†ni statistično pomembno‡sekundarni opazovani dogodek, eksplorativno po vnaprej določenem statističnem postopku testiranja§ni statistično pomembno, drugi opazovani dogodki zato niso bili statistično obdelani¶n = 157 za placebo in n = 158 za vedolizumab#Ohranitev klinične remisije: klinična remisija v 6. tednu in 10. tednu^Eksplorativni opazovani dogodek | ||
| Preglednica 7. Rezultati učinkovitosti v 52. tednu v študiji GEMINI 2 | |||
| Placebo n = 153* | Vedolizumab IV vsakih 8 tednovn = 154 | Vedolizumab IV vsake 4 tednen = 154 | |
| Klinična remisija | 22 % | 39 %† | 36 %‡ |
| Okrepljen klinični odziv | 30 % | 44 %‡ | 45 %‡ |
| Klinična remisija brez uporabekortikosteroidov§ | 16 % | 32 %‡ | 29 %‡ |
| Trajna klinična remisija¶ | 14 % | 21 % | 16 % |
| *Skupina s placebom vključuje tiste osebe, ki so prejele vedolizumab na 0. teden in 2. teden, in so bile nato randomizirane na placebo od 6. tedna do 52. tedna.†p < 0,001‡p < 0,05§Klinična remisija brez uporabe kortikosteroidov: bolniki, ki so v izhodišču uporabljali peroralne kortikosteroide, nato pa so jih začenši v 6. tednu prenehali jemati in so bili v 52. tednu v klinični remisiji. Število bolnikov: n = 82 za placebo, n = 82 za vedolizumab na vsakih 8 tednov in n = 80 za vedolizumab na vsake 4 tedne.¶Trajna klinična remisija: klinična remisija pri ≥ 80 % študijskih obiskov, vključno s finalnim obiskom (52. teden) | |||
Z eksplorativnimi analizami so raziskali učinke sočasnega zdravljenja s kortikosteroidi in z imunomodulatorji na indukcijo remisije z vedolizumabom. Za kombinirano zdravljenje, predvsem za sočasno zdravljenje s kortikosteroidi, se je izkazalo, da je pri indukciji remisije Crohnove bolezni bolj učinkovito od zdravljenja samo z vedolizumabom ali sočasnega zdravljenja z imunomodulatorji. Pri slednjih dveh je bila razlika v deležu remisije v primerjavi s placebom manjša. V študiji GEMINI 2 je delež klinične remisije pri uporabi brez kortikosteroidov v 6. tednu znašal 10 % (razlika v primerjavi s placebom 2 %, 95-% IZ: -6, 10), pri uporabi skupaj s kortikosteroidi pa 20 % (razlika v primerjavi s placebom 14 %, 95-% IZ: -1, 29). V študiji GEMINI 3 je delež klinične remisije pri uporabi brez kortikosteroidov v 6. tednu znašal 18 % (razlika v primerjavi s placebom 3 %, 95-% IZ: -7, 13), v
-
tednu pa 22 % (razlika v primerjavi s placebom 8 %, 95-% IZ: -3, 19). Pri uporabi skupaj s kortikosteroidi pa je delež klinične remisije v 6. tednu znašal 20 % (razlika v primerjavi s placebom 11 %, 95-% IZ: 2, 20), v 10. tednu pa 35 % (razlika v primerjavi s placebom 23 %, 95-% IZ: 12, 33). Te učinke so opazili tako pri sočasni uporabi imunomodulatorjev kot brez nje.
Eksplorativne analize so dale dodatne podatke o ključnih preiskanih podpopulacijah. V študiji GEMINI 2 se približno polovica bolnikov ni odzvala na predhodno zdravljenje z zaviralcem TNFα. Od teh bolnikov je bila klinična remisija v 52. tednu dosežena pri 28 % bolnikov, ki so vedolizumab prejemali na vsakih 8 tednov, 27 % bolnikov, ki so vedolizumab prejemali na vsake 4 tedne, in 13 % bolnikov, ki so prejemali placebo. Okrepljen klinični odziv je bil dosežen pri 29 %, 38 % oziroma 21 % bolnikov, klinična remisija brez uporabe kortikosteroidov pa pri 24 %, 16 % oziroma 0 % bolnikov.
Bolniki brez ugotovljenega odziva v 6. tednu v študiji GEMINI 2 so ostali v študiji in so prejemali vedolizumab na vsake 4 tedne. Okrepljen klinični odziv v 10. tednu in 14. tednu so opazili pri večjem deležu bolnikov, ki so prejemali vedolizumab (16 % in 22 %), kot pri bolnikih, ki so prejemali placebo (7 % in 12 %). V teh časovnih točkah se klinična remisija med zdravljenimi skupinami klinično ni pomembneje razlikovala. Analize klinične remisije v 52. tednu pri bolnikih brez odziva v 6. tednu, ki pa so nato dosegli odziv v 10. tednu ali 14. tednu kažejo, da bolnikom s Crohnovo boleznijo brez odziva lahko koristi odmerek vedolizumaba v 10. tednu.
Eksplorativna analiza je pokazala klinično pomembno izboljšanje v skupinah, ki so v študiji GEMINI 2 prejemale vedolizumab na vsake 4 tedne in na vsakih 8 tednov. V primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo, so od izhodišča pa do 52. tedna opazili pomembno večja izboljšanja pri ocenah EQ-5D in EQ-5D VAS, skupnem indeksu IBDQ in podlestvici indeksa IBDQ (črevesni simptomi in sistemsko funkcioniranje).
Podaljšanje študije
Bolniki, ki so pri zdravljenju z vedolizumabom na vsakih 8 tednov izgubili odziv, so se v študiji GEMINI 2 lahko vključili v odprto podaljšano študijo in so vedolizumab prejemali na vsake 4 tedne. Klinična remisija v 28. tednu je bila dosežena pri 23 % takšnih bolnikov, v 52. tednu pa pri 32 % bolnikov.
Bolniki s kliničnim odzivom po prejemu vedolizumaba na 0. in 2. teden, ki so nato bili randomizirani na placebo (od 6. do 52. tedna), pri čemer se je klinični odziv izgubil, so lahko vstopili v odprto podaljšano študijo in so vedolizumab prejemali na vsake 4 tedne. Pri teh bolnikih je bila klinična remisija v 28. tednu dosežena pri 46 % bolnikov, v 52. tednu pa pri 41 % bolnikov.
V tej odprti podaljšani študiji sta se klinična remisija in klinični odziv pri bolnikih ohranila do
196 tednov.
Crohnova bolezen – vedolizumab za subkutano uporabo
Učinkovitost in varnost subkutane uporabe vedolizumaba pri zdravljenju odraslih bolnikov z zmerno do močno aktivno Crohnovo boleznijo (indeks aktivnosti Crohnove bolezni [CDAI-“Crohn’s Disease Activity Index”] od 220 do 450) so dokazali v randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji, ki je vrednotila opazovane dogodke učinkovitosti v 52. tednu (VISIBLE 2). V študijo VISIBLE 2 so bili vključeni bolniki (n = 644), ki se niso ustrezno odzvali oziroma so izgubili odziv na eno ustaljeno zdravljenje, vključno s kortikosteroidi, imunomodulatorji in/ali zaviralci TNFα (vključno s primarnim neodzivom), ali pa takega zdravljenja niso prenašali. Dovoljena je bila sočasna uporaba peroralnih aminosalicilatov, kortikosteroidov in/ali imunomodulatorjev v stabilnih odmerkih.
Za randomizacijo so bili primerni bolniki, ki so v 6. tednu dosegli klinični odziv na odprto zdravljenje z intravensko obliko vedolizumaba. Za vrednotenje opazovanih dogodkov v 52. tednu so 409 (64 %) bolnikov randomizirali in zdravili na dvojno slep način (2 : 1) na prejemanje subkutanega odmerka vedolizumaba 108 mg (n = 275) ali placeba (n = 134) vsaka 2 tedna.
Izhodiščne demografske značilnosti bolnikov so bile primerljive med skupino za prejemanje vedolizumaba in skupino za prejemanje placeba. Indeks CDAI ob izhodišču je bil > 330 (močno aktivna Crohnova bolezen) pri približno 41 % celotne populacije študije in ≤ 330 (zmerno aktivna Crohnova bolezen) pri približno 59 % celotne populacije študije.
Bolniki, ki so dosegli klinični odziv (opredeljen kot zmanjšanje indeksa CDAI za ≥ 70 točk od izhodišča) in so prejemali kortikosteroide, so v 6. tednu morali začeti z režimom zmanjševanja odmerka kortikosteroida. Primarni opazovani dogodek je bil delež bolnikov v klinični remisiji (ocena CDAI ≤ 150) v 52. tednu. Sekundarni opazovani dogodki so bili delež bolnikov z okrepljenim kliničnim odzivom (zmanjšanje ocene CDAI za ≥ 100 točk od izhodišča) v 52. tednu, delež bolnikov z remisijo brez kortikosteroidov (bolniki, ki so ob izhodišču uporabljali peroralne kortikosteroide, nato pa so jih prenehali jemati in so bili v klinični remisiji) v 52. tednu in delež bolnikov, ki se predhodno še niso zdravili z zaviralcem TNFα in so dosegli klinično remisijo (ocena CDAI ≤ 150) v 52. tednu.
Rezultati vrednotenja primarnih in sekundarnih opazovanih dogodkov so prikazani v preglednici 8.
| Preglednica 8. Rezultati učinkovitosti v 52. tednu v študiji VISIBLE 2 | ||||
| Opazovani dogodek* | Placebo† n = 134 | Vedolizumab SC 108 mgvsaka 2 tednan = 275 | Ocena‡ razlike med zdravljenjema(95-% IZ);vedolizumab SC v primerjavi s placebom | P-vrednost‡ |
| Klinična remisija§ | 34,3 % | 48,0 % | 13,7 (3,8; 23,7) | p = 0,008 |
| Okrepljen klinični odziv# | 44,8 % | 52,0 % | 7,3 (–3,0; 17,5) | p = 0,167(NP) |
| Remisija brez kortikosteroidov** | 18,2 % | 45,3 % | 27,1 (11,9; 42,3) | p = 0,002‡‡ |
| Klinična remisija pri bolnikih brez predhodnega zdravljenja z zaviralcem TNFᆆ | 42,9 % | 48,6 % | 4,3 (–11,6; 20,3) | p = 0,591‡‡ |
| *Opazovani dogodki so navedeni v vrstnem redu glede na opravljeno testiranje s fiksnim zaporedjem za nadzor napake tipa 1 pri 5 %.†Skupina s placebom vključuje tiste osebe, ki so prejele intravensko obliko vedolizumaba na 0. teden in2. teden, ter so bile nato randomizirane na placebo od 6. tedna do 52. tedna.‡Ocena razlike med zdravljenjema in p-vrednost za vse opazovane dogodke temelji na Cochrane-Mantel-Haenszelovi metodi§Klinična remisija: ocena CDAI ≤ 150, v 52. tednu#Okrepljen klinični odziv: zmanjšanje ocene CDAI za ≥ 100 točk od izhodišča (0. teden), v 52. tednu**Klinična remisija brez uporabe kortikosteroidov: bolniki, ki so ob izhodišču uporabljali peroralne kortikosteroide, nato pa so jih prenehali jemati in so bili v 52. tednu v klinični remisiji. Število bolnikov, ki so ob izhodišču uporabljali peroralne kortikosteroide, je bilo: n = 44 za placebo in n = 95 za subkutano obliko vedolizumaba.††Klinična remisija (ocena CDAI ≤ 150, v 52. tednu) pri bolnikih, ki se predhodno še niso zdravili zzaviralcem TNFα (n = 63 placebo; n = 107 subkutana oblika vedolizumaba)‡‡nominalna p-vrednostNP = nepomembno (2-stranska p-vrednost > 0,05) | ||||
Primarni in sekundarni opazovani dogodki so bili analizirani v podskupinah bolnikov, ki se predhodno še niso zdravili z zaviralcem TNFα (42 %; n = 170), bolnikov, ki se na predhodno zdravljenje z zaviralcem TNFα niso odzvali (51 %; n = 210), in bolnikov, ki so že bili zdravljeni z zaviralcem TNFα, vendar niso doživeli neuspeha zdravljenja (7 %; n = 29). Rezultati študije pri bolnikih, zdravljenih s placebom in subkutano obliko vedolizumaba, so prikazani v preglednicah 9 in 10.
| Preglednica 9. Rezultati učinkovitosti v 52. tednu v študiji VISIBLE 2 pri bolnikih, ki sepredhodno še niso zdravili z zaviralcem TNFα | |||
| Opazovani dogodek | Placebo n = 63 | Vedolizumab SC 108 mg vsaka 2 tednan = 107 | Razlika med zdravljenjema(95-% IZ)vedolizumab SC v primerjavi s placebom |
| Klinična remisija | 42,9 % | 48,6 % | 4,3 (–11,6; 20,3) |
| Okrepljen klinični odziv | 47,6 % | 54,2 % | 4,4 (–11,6; 20,3) |
| Remisija brez kortikosteroidov** | 18,2 % | 41,0 % | 22,8 (–3,2; 46,8) |
| **Število bolnikov, ki se predhodno še niso zdravili z zaviralcem TNFα in so v izhodišču uporabljali peroralnekortikosteroide, je bilo n = 22 za placebo in n = 39 za subkutano obliko vedolizumaba. | |||
| Preglednica 10. Rezultati učinkovitosti v 52. tednu v študiji VISIBLE 2 pri bolnikih, ki se napredhodno zdravljenje z zaviralcem TNFα niso odzvali | |||
| Opazovani dogodek | Placebo n = 59 | Vedolizumab SC 108 mg vsaka 2 tednan = 151 | Razlika med zdravljenjema (95-% IZ)vedolizumab SK v primerjavi s placebom |
| Klinična remisija | 28,8 % | 46,4 % | 17,6 (3,8; 31,4) |
| Okrepljen klinični odziv | 45,8 % | 49,0 % | 3,2 (–11,8; 18,2) |
| Remisija brez kortikosteroidov** | 15,0 % | 46,2 % | 31,2 (5,2; 54,5) |
| **Število bolnikov, ki se na predhodno zdravljenje z zaviralcem TNFα niso odzvali in so ob izhodiščuuporabljali peroralne kortikosteroide, je bilo n = 20 za placebo in n = 52 za subkutano obliko vedolizumaba. | |||
Z zdravjem povezano kakovost življenja (HRQOL-“Health-related quality of life”) so ovrednotili z za vnetno bolezen črevesa specifičnim vprašalnikom IBDQ (“Inflammatory Bowel Disease Questionnaire”) in splošnim vprašalnikom EQ-5D (vključno z EQ-5D VAS). Delovna učinkovitost je bila ocenjena na podlagi vprašalnika za oceno zmanjšanja delovne učinkovitosti in aktivnosti zaradi Crohnove bolezni (WPAI-CD–“Work Productivity and Activity Impairment – Crohn’s Disease”). V primerjavi z bolniki, ki so prejemali placebo, so bila pri bolnikih, ki so bili zdravljeni s subkutano obliko vedolizumaba, v 52. tednu opažena večja izboljšanja pri ocenah IBDQ, EQ-5D in WPAI-CD.
Podaljšanje študije
Bolniki, ki so zaključili študijo VISIBLE 2, so bili primerni za vključitev v odprto podaljšano študijo za oceno dolgoročne varnosti in učinkovitosti zdravljenja s subkutano obliko vedolizumaba pri bolnikih z ulceroznim kolitisom ali Crohnovo boleznijo.
Klinična remisija v odprti podaljšani študiji je bila opredeljena kot ocena po Harvey-Bradshaw
indeksu (HBI) < 4 točke.
V tej odprti podaljšani študiji so klinično remisijo opažali pri bolnikih s Chronovo boleznijo v obdobju
do 264 tednov.
Med bolniki, ki so dokončali študijo VISIBLE 2 in so prejemali subkutani vzdrževalni odmerek vedolizumaba, je bila stopnja klinične remisije po 100 tednih zdravljenja (intravenska indukcija, ki ji je sledilo zdravljenje s subkutanim vzdrževalnim odmerkom) v odprti podaljšani študiji 58,2 % (92/158).
Bolniki v študiji VISIBLE 2, ki v 6. tednu niso dosegli kliničnega odziva, so prejeli tretji odmerek vedolizumaba 300 mg z intravensko infuzijo v 6. tednu. Med bolniki, ki so prejeli tretji odmerek vedolizumaba 300 mg z intravensko infuzijo v 6. tednu, jih je 65,1 % (125/192) doseglo klinični odziv v 14. tednu. Bolniki, ki so dosegli klinični odziv v 14. tednu, so bili primerni za vključitev v odprto podaljšano študijo in prejemanje subkutanega vedolizumaba 108 mg vsaka 2 tedna. Med temi bolniki je bila stopnja klinične remisije po 62 tednih zdravljenja (14 tednih intravenskega zdravljenja in
48 tednih subkutanega zdravljenja) 49,2 % (58/118).
Bolniki v študiji VISIBLE 2, ki so zgodaj prenehali s sodelovanjem v študiji zaradi neuspešnega zdravljenja, so bili primerni tudi za vključitev v odprto podaljšano študijo in prejemanje subkutanega vedolizumaba 108 mg enkrat na teden. Po 48 tednih subkutanega zdravljenja v odprti podaljšani študiji je bila stopnja klinične remisije 17,6 % (12/68).
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je začasno odložila zahtevo za predložitev rezultatov študij z vedolizumabom za 1 ali več podskupin pediatrične populacije z ulceroznim kolitisom in s Crohnovo boleznijo (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2).
Farmakokinetiko enkratnega in ponavljajočih se odmerkov vedolizumaba so raziskali pri zdravih osebah in bolnikih z zmerno do močno aktivnim ulceroznim kolitisom ali Crohnovo boleznijo.
Absorpcija
Pri bolnikih, ki so intravensko obliko vedolizumaba v odmerku 300 mg prejeli v obliki 30-minutne intravenske infuzije na 0. in 2. teden, je povprečna najmanjša koncentracija v serumu v 6. tednu pri bolnikih z ulceroznim kolitisom znašala 27,9 μg/ml (SD ± 15,51), pri bolnikih s Crohnovo boleznijo pa 26,8 μg/ml (SD ± 17,45). V študijah intravenske uporabe vedolizumaba so nato bolniki v 6. tednu začeli s prejemanjem intravenske uporabe vedolizumaba v odmerku 300 mg na vsakih 8 tednov ali na vsake 4 tedne. Pri bolnikih z ulceroznim kolitisom, ki so vedolizumab prejemali na vsakih osem tednov, je povprečna najmanjša serumska koncentracija v stanju dinamičnega ravnovesja znašala 11,2 μg/ml (SD ± 7,24), pri bolnikih, ki so vedolizumab prejemali na vsake štiri tedne, pa 38,3 μg/ml
(SD ± 24,43). Pri bolnikih s Crohnovo boleznijo, ki so vedolizumab prejemali na vsakih osem tednov, je povprečna najmanjša serumska koncentracija v stanju dinamičnega ravnovesja znašala 13,0 μg/ml (SD ± 9,08), pri bolnikih, ki so vedolizumab prejemali na vsake štiri tedne, pa 34,8 μg/ml
(SD ± 22,55).
V študijah subkutane uporabe vedolizumaba pri bolnikih z ulceroznim kolitisom ali Crohnovo boleznijo so bolniki v 6. tednu začeli s prejemanjem subkutane oblike vedolizumaba v odmerku 108 mg na vsaka 2 tedna. Pri bolnikih z ulceroznim kolitisom je povprečna najmanjša serumska koncentracija v stanju dinamičnega ravnovesja znašala 35,8 µg/ml (SD ± 15,2), pri bolnikih s Crohnovo boleznijo pa 31,4 µg/ml (SD ± 14,7). Biološka razpoložljivost vedolizumaba po subkutanem injiciranju enkratnega odmerka 108 mg v primerjavi z intravensko danim enkratnim odmerkom je bila približno 75 %. Mediana časa do največje koncentracije v serumu (tmax) je bila 7 dni (v razponu od 3 do 14 dni), povprečna največja koncentracija v serumu (Cmax) pa je znašala 15,4 µg/ml (SD ± 3,2).
Porazdelitev
Analize populacijske farmakokinetike kažejo, da je volumen porazdelitve vedolizumaba približno 5 litrov. Vezave vedolizumaba na plazemske proteine niso vrednotili. Vedolizumab je terapevtsko monoklonsko protitelo zato vezava na plazemske proteine ni pričakovana.
Vedolizumab po intravenski aplikaciji ne prehaja skozi krvno-možgansko pregrado. Po intravenski aplikaciji vedolizumaba v odmerku 450 mg pri zdravih prostovoljcih vedolizumaba v cerebrospinalni tekočini niso odkrili.
Izločanje
Analize populacijske farmakokinetike na podlagi intravenskih in podkožnih podatkov kažejo, da očistek vedolizumaba znaša približno 0,162 l/dan (po linearni poti izločanja), razpolovni čas v serumu pa 26 dni. Natančna pot izločanja vedolizumaba ni znana. Analize populacijske farmakokinetike kažejo, da lahko nizka raven albumina, večja telesna masa in predhodno zdravljenje z zaviralci tumorje nekrotizirajočega faktorja (TNF) povečajo očistek vedolizumaba, vendar pa obseg njihovih učinkov ne velja za klinično pomembnega.
Linearnost
Vedolizumab pri koncentracijah v serumu, večjih od 1 μg/ml, kaže linearno farmakokinetiko.
Posebne populacije
Analize populacijske farmakokinetike kažejo, da pri bolnikih z ulceroznim kolitisom ali s Crohnovo boleznijo starost ne vpliva na očistek vedolizumaba. Formalne študije, ki bi ovrednotile vpliv okvare ledvic ali jeter na farmakokinetiko vedolizumaba, niso bile izvedene.
Farmacevtski podatki - Entyvio 108 mg
citronska kislina monohidrat (E 330) natrijev citrat dihidrat (E 331)
L-histidin
L-histidinijev klorid L-argininijev klorid polisorbat 80 (E 433) voda za injiciranje
Shranjujte v hladilniku (2 °C–8 °C). Napolnjene injekcijske brizge oz. napolnjene injekcijske
peresnike shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Ne zamrzujte.
Po potrebi lahko eno napolnjeno injekcijsko brizgo ali napolnjen injekcijski peresnik shranjujete izven hladilnika zaščitenega pred svetlobo pri sobni temperaturi (do 25 °C) največ 7 dni. Napolnjene injekcijske brizge oz. napolnjenega injekcijskega peresnika, ki ostane izven hladilnika več kot 7 dni, ne smete uporabiti.
Entyvio 108 mg raztopina za injiciranje v napolnjeni injekcijski brizgi
Raztopina za injiciranje je na voljo v 1-mililitrski brizgi iz stekla tipa 1 s fiksno iglo s tanko steno, velikosti 27 in dolžine 1,27 cm. Injekcijska brizga ima gumijasti pokrovček igle, obdan s plastičnim tulcem, ter gumijasti zamašek.
Napolnjena injekcijska brizga s subkutano obliko vedolizumaba je sistem za enkratno uporabo za aplikacijo enega odmerka zdravila, ki je predviden za ročno injiciranje. Posamezna napolnjena injekcijska brizga je opremljena z varovalom, ki se po končanem injiciranju sproži, pomakne naprej in zaskoči, tako da s ščitnikom prekrije iglo.
Pakiranja z 1 ali 2 napolnjenima injekcijskima brizgama in večkratna pakiranja s 6 (6 pakiranj po 1)
napolnjenimi injekcijskimi brizgami.
Entyvio 108 mg raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Raztopina za injiciranje je na voljo v napolnjenem injekcijskem peresniku v 1-mililitrski brizgi iz stekla tipa 1 s fiksno iglo s tanko steno, velikosti 27 in dolžine 1,27 cm. Brizga ima gumijasti pokrovček igle, obdan s plastičnim tulcem, ter gumijasti zamašek.
Napolnjen injekcijski peresnik s subkutano obliko vedolizumaba je sistem za enkratno uporabo za aplikacijo enega odmerka zdravila z mehanskim načinom injiciranja. Posamezen napolnjen injekcijski peresnik je opremljen s samodejnim ščitnikom igle, ki se po odstranitvi pripomočka z mesta injiciranja pomakne naprej in zaskoči, tako da prekrije iglo.
Pakiranja z 1, 2 ali 6 napolnjenimi injekcijskimi peresniki. Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Navodila za aplikacijo
Ko napolnjeno injekcijsko brizgo oz. napolnjen injekcijski peresnik vzamete iz hladilnika, pred
injiciranjem počakajte 30 minut, da se raztopina segreje na sobno temperaturo.
Napolnjene injekcijske brizge oz. napolnjenega injekcijskega peresnika ne izpostavljajte neposredni
sončni svetlobi.
Ne zamrzujte. Ne uporabite, če je bilo zamrznjeno.
Raztopino pred aplikacijo preglejte in se prepričajte, da ne vsebuje trdnih delcev in da ni spremenjene barve. Raztopina mora biti brezbarvna do rumena. Napolnjene injekcijske brizge oz. napolnjenega injekcijskega peresnika, ki vsebuje trdne delce ali ima spremenjeno barvo raztopine, ne smete uporabiti.
Ena napolnjena injekcijska brizga oz. napolnjen injekcijski peresnik je namenjen le za enkratno uporabo.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.