Ibuprofen Kabi 400 mg raztopina za infundiranje

Zdravilo Ibuprofen Kabi je indicirano pri odraslih:

• za kratkotrajno simptomatsko zdravljenje akutne zmerne bolečine in

• za kratkotrajno simptomatsko zdravljenje povišane telesne temperature,

  kadar je intravensko dajanje klinično upravičeno in kadar drugi načini uporabe niso mogoči.

Odmerjanje

Možnost neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najmanjšega učinkovitega odmerka za najkrajše možno trajanje zdravljenja za obvladovanje simptomov (glejte poglavje 4.4).

Bolniki morajo takoj, ko je to mogoče, preiti na peroralno zdravljenje.

Zdravilo je indicirano samo za kratkotrajno akutno zdravljenje in ga ne smemo uporabljati več kot

3 dni.

Ohraniti je treba primerno hidracijo bolnika, da zmanjšamo tveganje morebitnih neželenih učinkov na ledvični ravni.

Odrasli

Priporočeni odmerek je 400 mg ibuprofena vsakih 6 – 8 ur, kot je potrebno. Največji priporočeni dnevni odmerek je 1200 mg in ga ne smemo prekoračiti.

Posebne skupine

Starejši bolniki

Pri zdravljenju starejših bolnikov so potrebni previdnostni ukrepi, saj so ti na splošno bolj nagnjeni k neželenim učinkom (glejte poglavji 4.4 in 4.8) in je pri njih verjetneje, da imajo motnje delovanja ledvic, jeter, srca in ožilja, ter da sočasno uporabljajo druga zdravila. Zdravljenje je treba preverjati v

rednih časovnih presledkih in ga prekiniti, če ni opaziti koristi ali se pojavi intoleranca.

Ledvična okvara

Pri uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil in protirevmatičnih zdravil (NSAID - nonsteroidal anti-inflammatory drug) pri bolnikih z ledvično insuficienco so potrebni previdnostni ukrepi. Pri bolnikih z blago ali zmerno ledvično okvaro je treba začetni odmerek zmanjšati ter spremljati delovanje ledvic. Zdravilo je kontraindicirano pri bolnikih s hudo ledvično insuficienco (glejte poglavje 4.3).

Jetrna okvara

Pri uporabi NSAID pri tej populaciji je potrebna previdnost, čeprav razlik v farmakokinetičnem profilu niso opazili. Pri bolnikih z blago ali zmerno jetrno insuficienco je treba zdravljenje začeti z zmanjšanimi odmerki in jih pozorno spremljati. Zdravilo je kontraindicirano pri bolnikih s hudo jetrno insuficienco (glejte poglavje 4.3).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Ibuprofen Kabi pri otrocih in mladostnikih še nista bili dokazani. Zato

se zdravila Ibuprofen Kabi ne sme uporabljati pri otrocih in mladostnikih. Način uporabe

Za intravensko uporabo.

Raztopino je treba dati v obliki 30-minutne intravenske infuzije.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1;

• bronhospazem, astma, rinitis, angioedem ali urtikarija v povezavi z jemanjem acetilsalicilne kisline (ASA) ali drugih nesteroidnih protivnetnih in protirevmatičnih zdravil (NSAID) v anamnezi;

• stanja, ki vključujejo povečano nagnjenost h krvavitvi ali aktivno krvavitev, kot je

  trombocitopenija;

• aktivna peptična razjeda/krvavitev ali anamneza ponavljajoče se peptične razjede/krvavitve (vsaj dve ločeni epizodi dokazane razjede ali krvavitve);

• krvavitve ali perforacije v prebavilih po predhodnem zdravljenju z NSAID v anamnezi;

• možgansko-žilna ali druga aktivna krvavitev;

• huda jetrna ali ledvična insuficienca;

• hudo srčno popuščanje (NYHA - New York Heart Association razred IV);

• huda dehidracija (ki jo povzroči bruhanje, driska ali nezadosten vnos tekočine);

• nosečnost, v zadnjem tromesečju (glejte poglavje 4.6).

Možnost neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najmanjšega učinkovitega odmerka v

najkrajšem možnem času, potrebnem za obvladovanje simptomov (glejte poglavje 4.8).

Sočasni uporabi ibuprofena in drugih NSAID, vključno s specifičnimi zaviralci ciklooksigenaze-2

(koksibi) se je treba izogibati.

Pri starejših bolnikih je pogostnost neželenih učinkov NSAID povečana, zlasti krvavitve in perforacije v prebavilih, ki se lahko končajo s smrtnim izidom (glejte poglavje 4.8).

Tveganja za prebavila

Pri zdravljenju z vsemi NSAID so poročali o gastrointestinalnih (GI) krvavitvah, razjedah ali perforacijah, ki se lahko končajo s smrtnim izidom, in sicer z opozorilnimi simptomi ali brez njih ali anamnezo resnih GI dogodkov.

Tveganje za pojav GI krvavitev, razjed ali perforacij je večje pri večjih odmerkih NSAID in pri bolnikih z anamnezo razjed, zlasti v primeru zapletov v obliki krvavitev ali perforacij (glejte poglavje 4.3) ter pri starejših bolnikih. Ti bolniki naj začnejo zdravljenje z najmanjšim odmerkom, ki je na voljo. Pri teh bolnikih in pri bolnikih, ki potrebujejo sočasno zdravljenje z majhnimi odmerki

acetilsalicilne kisline (ASA - acetylsalicylic acid) ali drugimi zdravili, ki bodo verjetno povečala tveganje za prebavila (glejte spodaj in tudi poglavje 4.5), je treba razmisliti o uvedbi kombiniranega zdravljenja z zaščitnimi zdravili (npr. mizoprostolom ali zaviralci protonske črpalke).

Bolnikom z anamnezo GI toksičnosti, zlasti starejšim bolnikom, je treba naročiti, da morajo obvestiti zdravnika o kakršnih koli nenavadnih simptomih v trebušni votlini (predvsem GI krvavitvah), zlasti v začetnih fazah zdravljenja.

Pri bolnikih, ki sočasno prejemajo tudi druga zdravila, ki povečujejo tveganje za nastanek razjed ali krvavitev, na primer peroralne kortikosteroide, antikoagulante, kot je varfarin, selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina ali antitrombotike, kot je acetilsalicilna kislina (ASA), je priporočljiva previdnost (glejte poglavje 4.5).

Če se pri bolniku, ki prejema ibuprofen, pojavijo GI krvavitve ali razjede, je treba zdravljenje ukiniti (glejte poglavje 4.3).

NSAID je treba uporabljati previdno tudi pri bolnikih z anamnezo bolezni prebavil (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen), ker se takšna stanja lahko poslabšajo (glejte poglavje 4.8).

Srčno-žilni in možganskožilni učinki

Klinične študije kažejo, da je uporaba ibuprofena, zlasti v velikih odmerkih (2400 mg/dan), lahko povezana z majhnim povečanjem tveganja za arterijske trombotične dogodke (npr. tveganje za miokardni infarkt ali možgansko kap). Epidemiološke študije na splošno ne kažejo povečanega tveganja za arterijske trombotične dogodke pri uporabi majhnega odmerka ibuprofena (npr.

≤ 1200 mg/dan).

Bolnike z nenadzorovano hipertenzijo, kongestivnim srčnim popuščanjem (NYHA razred II-III), potrjeno ishemično boleznijo srca, periferno arterijsko boleznijo in/ali možgansko-žilno boleznijo se smejo zdraviti z ibuprofenom le po skrbni presoji, pri tem pa se je treba izogibati velikim odmerkom (2400 mg/dan). Skrbna presoja je potrebna pred začetkom dolgotrajnega zdravljenja bolnikov z dejavniki tveganja za srčno-žilne dogodke (npr. hipertenzija, hiperlipidemija, diabetes mellitus, kajenje), zlasti če so potrebni veliki odmerki ibuprofena (2400 mg/dan).

Pri bolnikih, zdravljenih z ibuprofenom, so poročali o primerih Kounisovega sindroma. Kounisov sindrom je bil opredeljen kot srčno-žilni simptomi, ki se pojavijo sekundarno po alergijski ali preobčutljivostni reakciji, povezani z zožitvijo koronarnih arterij, kar lahko privede do miokardnega infarkta.

Hudi kožni neželeni učinki (SCAR)

V zvezi z uporabo ibuprofena so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR – severe cutaneous adverse reactions), vključno z eksfoliativnim dermatitisom, multiformnim eritemom, Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN), reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS) ter generalizirano eksantemsko pustulozo (AGEP), ki so lahko življenjsko nevarni ali usodni (glejte poglavje 4.8). Večina teh reakcij se je pojavila v prvem mesecu. Če se pojavijo znaki in simptomi, ki kažejo na te reakcije, je treba zdravljenje z ibuprofenom nemudoma ukiniti in razmisliti o drugi vrsti zdravljenja (kot je ustrezno).

Jetrna ali ledvična insuficienca

Ibuprofen je treba uporabljati previdno pri bolnikih z anamnezo bolezni jeter ali ledvic, zlasti pri sočasnem zdravljenju z diuretiki, saj lahko zaviranje prostaglandinov povzroči zastajanje tekočine v telesu in motnje v delovanju ledvic. Tem bolnikom je treba ibuprofen dajati v najmanjšem možnem odmerku, hkrati pa redno spremljati delovanje ledvic.

V primeru dehidracije je treba zagotoviti zadosten vnos tekočine. Posebna previdnost je potrebna pri dehidriranih bolnikih, na primer zaradi driske, saj bi dehidracija lahko bila sprožilni dejavnik za razvoj odpovedi ledvic.

Redna uporaba analgetikov, zlasti kombinacij različnih analgetičnih učinkovin, lahko povzroči okvaro ledvic, pri čemer obstaja tveganje ledvične insuficience (nefropatija zaradi analgetika). To tveganje je večje pri starejših bolnikih in bolnikih z ledvično insuficienco, srčnim popuščanjem, motnjo delovanja jeter, ki jemljejo diuretike ali zaviralce angiotenzinske konvertaze (ACE - Angiotensin converting enzyme). Po prekinitvi zdravljenja z NSAID se običajno povrne stanje bolnika pred zdravljenjem.

Ibuprofen lahko povzroči blago prehodno zvišanje nekaterih parametrov delovanja jeter in tudi pomembno povečanje transaminaz. V primeru pomembnega povečanja teh parametrov je treba zdravljenje prekiniti (glejte poglavje 4.3).

Anafilaktoidne reakcije

Kot standardna praksa pri intravenski infuziji je priporočljivo skrbno spremljanje bolnika zlasti na začetku infuzije, da bi zaznali morebitno anafilaktično reakcijo zaradi učinkovine ali pomožnih snovi. Zelo redko so opazili hude akutne preobčutljivostne reakcije (npr. anafilaktični šok). Ob prvih znakih preobčutljivostne reakcije po dajanju zdravila z ibuprofenom je treba zdravljenje prekiniti in določiti simptomatsko zdravljenje. Strokovno osebje mora skladno s simptomi izvesti vse potrebne medicinske ukrepe.

Bolezni dihal

Pri dajanju tega zdravila bolnikom, ki trpijo za ali imajo anamnezo bronhialne astme, kroničnega rinitisa ali alergijskih bolezni, je potrebna previdnost, saj so poročali, da so NSAID pri teh bolnikih povzročila bronhospazem, urtikarijo ali angioedem.

Hematološki učinki

Ibuprofen lahko začasno zavre delovanje krvnih ploščic (agregacijo trombocitov), kar poveča čas

krvavitve in tveganje za krvavitev.

Ibuprofen je treba uporabljati posebej previdno pri bolnikih, ki prejemajo acetilsalicilno kislino (ASA) za zaviranje agregacije trombocitov (glejte poglavji 4.5 in 5.1).

Bolnike z motnjami koagulacije ali med kirurškim posegom je treba zato spremljati. Posebna zdravniška pozornost je potrebna ob uporabi pri bolnikih takoj po večjem kirurškem posegu.

Pri daljšem dajanju ibuprofena je treba redno preverjati vrednosti jetrnih parametrov, delovanje ledvic

in krvno sliko.

Pri bolnikih s prirojeno motnjo presnove porfirina (npr. akutno intermitentno porfirijo) se ibuprofen lahko uporabi šele po natančni oceni razmerja med koristjo in tveganjem.

Pri sočasnem uživanju alkohola in NSAID se lahko okrepijo neželeni učinki, povezani z učinkovino, zlasti učinki na prebavni trakt ali osrednje živčevje.

Pri bolnikih z določenimi stanji je potrebna posebna previdnost, saj se lahko ta poslabšajo:

• pri bolnikih, ki so se že alergično odzvali na druge snovi, saj pri njih obstaja povečano tveganje za pojav preobčutljivostnih reakcij tudi pri uporabi tega zdravila;

• pri bolnikih, ki trpijo za senenim nahodom, nosnimi polipi ali kronično obstruktivno boleznijo dihal, saj zanje obstaja povečano tveganje za alergijsko reakcijo. Ta se lahko pojavi kot napadi astme (tako imenovana analgetična astma), Quinckejev edem ali urtikarija.

  Aseptični meningitis

  Pri uporabi ibuprofena pri bolnikih s sistemskim eritematoznim lupusom (SLE - systemic lupus erythematosus) so poročali o nekaterih primerih aseptičnega meningitisa. Aseptični meningitis se bo verjetneje pojavil pri bolnikih s SLE in sorodnimi boleznimi vezivnega tkiva, vendar so o njem poročali tudi pri bolnikih brez osnovne kronične bolezni. To je zato treba upoštevati pri uporabi tega zdravila (glejte poglavje 4.8).

  Prikritje simptomov osnovnih okužb

  Zdravilo Ibuprofen Kabi lahko prikrije simptome okužbe, kar lahko privede do zapoznele uvedbe ustreznega zdravljenja in s tem do poslabšanja izida okužbe. To so opazili pri zunajbolnišnični pljučnici in bakterijskih zapletih noric. Kadar se zdravilo Ibuprofen Kabi daje zaradi zvišane telesne temperature ali za lajšanje bolečine, povezanih z okužbo, se svetuje spremljanje okužbe. V nebolnišničnem okolju se mora bolnik v primeru vztrajanja ali poslabšanja simptomov posvetovati z zdravnikom.

  Oftalmološki učinki

  Pri uporabi ibuprofena za peroralno uporabo so poročali o zamegljenem ali poslabšanem vidu, skotomih in spremembah barvnega vida. Če se bolnik pritožuje glede tega, zdravljenje z ibuprofenom prekinite, in bolnika napotite na oftalmološki pregled, ki vključuje osrednje vidno polje in preverjanje barvnega vida.

  Drugo

  Dolgotrajna uporaba zdravil proti bolečinam lahko povzroči glavobol, ki ga ne smemo zdraviti s še večjimi odmerki zdravila.

  V izjemnih primerih lahko norice povzročijo zaplete v obliki hudih kožnih okužb in okužb mehkih tkiv. Za zdaj ni mogoče izključiti možnosti, da jemanje NSAID prispeva k poslabšanju teh okužb. Zato je priporočljivo, da se v primeru noric izognemo uporabi ibuprofena.

  NSAID lahko prikrijejo simptome sočasnih okužb.

  Vpliv na laboratorijske preiskave

• čas krvavitve (je lahko podaljšan en dan po prekinitvi zdravljenja);

• koncentracija glukoze v krvi (se lahko zmanjša);

• kreatininski očistek (se lahko zmanjša);

• hematokrit ali hemoglobin (se lahko zmanjšata);

• koncentracija iz sečnine izvirajočega dušika v krvi in koncentracija kreatinina ter kalija v

  serumu (se lahko povečajo);

• pri testih delovanja jeter: povečane vrednosti transaminaz.

Previdnostni ukrepi glede pomožnih snovi

To zdravilo vsebuje 371 mg natrija na plastenko, kar je enako 18,6 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO (svetovna zdravstvena organizacija) in znaša 2 g.

Druga NSAID, vključno z zaviralci COX-2 in salicilatov

Sočasna uporaba dveh ali več NSAID lahko poveča tveganje za nastanek razjed in krvavitev v prebavilih zaradi sinergijskega učinka. Zato se je treba izogibati sočasni uporabi ibuprofena in drugih NSAID (glejte poglavje 4.4).

Sočasna uporaba ibuprofena in acetilsalicilne kisline na splošno ni priporočljiva zaradi možnosti povečanja neželenih učinkov.

Eksperimentalni podatki kažejo, da lahko ibuprofen pri sočasni uporabi z acetilsalicilno kislino kompetativno zavre učinek majhnega odmerka acetilsalicilne kisline na agregacijo trombocitov. Čeprav obstajajo negotovosti glede ekstrapolacije teh podatkov za klinično prakso, ni mogoče izključiti možnosti, da redna, dolgotrajna uporaba ibuprofena zmanjša kardiozaščitni učinek majhnih odmerkov acetilsalicilne kisline. Malo verjetno je, da bi občasna uporaba ibuprofena imela klinično pomemben učinek (glejte poglavje 5.1).

Litij

Sočasna uporaba zdravila Ibuprofen Kabi z litijevimi pripravki lahko poveča serumsko koncentracijo litija. Ob pravilni uporabi zdravila Ibuprofen Kabi (največ 3 dni) preverjanje ravni litija v serumu praviloma ni potrebno.

Digoksin

Sočasna uporaba zdravila Ibuprofen Kabi z digoksinom lahko poveča serumsko koncentracijo digoksina. Ob pravilni uporabi zdravila Ibuprofen Kabi (največ 3 dni) preverjanje ravni digoksina v serumu praviloma ni potrebno.

Fenitoin

Sočasna uporaba zdravila Ibuprofen Kabi z fenitoinom lahko poveča serumsko koncentracijo fenitoina. Ob pravilni uporabi zdravila Ibuprofen Kabi (največ 3 dni) preverjanje ravni fenitoina v serumu praviloma ni potrebno.

Antihipertenzivi (diuretiki, zaviralci ACE, antagonisti adrenergičnih receptorjev beta in antagonisti

angiotenzina II)

Diuretiki in zaviralci ACE lahko povečajo nefrotoksičnost NSAID. NSAID lahko zmanjšajo učinek diuretikov in drugih antihipertenzivnih zdravil, vključno z zaviralci ACE in antagonisti adrenergičnih receptorjev beta. Pri bolnikih z oslabljeno ledvično funkcijo (npr. pri dehidriranih bolnikih ali pri starejših bolnikih z oslabljenim delovanjem ledvic) lahko sočasna uporaba zaviralcev ACE,

antagonistov angiotenzina II in zdravil, ki zavirajo ciklooksigenazo, vodi do nadaljnjega poslabšanja delovanja ledvic, vključno z možnostjo akutne ledvične odpovedi, ki pa je običajno reverzibilna. Pri takšnih kombinacijah je torej potrebna previdnost, zlasti pri starejših bolnikih. Bolnikom je treba naročiti, naj pijejo dovolj tekočine, prav tako je potrebno redno preverjanje delovanja ledvic takoj po začetku sočasnega zdravljenja.

Sočasno dajanje ibuprofena in zaviralcev ACE lahko privede do hiperkaliemije.

Diuretiki, ki varčujejo s kalijem

Sočasna uporaba lahko povzroči hiperkaliemijo (priporočljivo je preverjanje koncentracije kalija v

serumu).

Kaptopril

Poskusne študije kažejo, da ibuprofen zavira učinek kaptoprila na večje izločanje natrija.

Kortikosteroidi

Tveganje za razjede ali krvavitve v prebavilih je povečano (glejte poglavje 4.4).

Antitrombotiki (npr. klopidogrel in tiklopidin) in selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI, selective serotonin reuptake inhibitors)

Tveganje za krvavitve v prebavilih je povečano (glejte poglavje 4.4). NSAID ne smemo kombinirati z tiklopidinom zaradi nevarnosti sinergijskega učinka na zaviranje delovanja trombocitov.

Metotreksat

NSAID zavirajo tubularno izločanje metotreksata, zaradi zmanjšanega očistka metotreksata pa lahko pride do nekaterih oblik presnovnega medsebojnega delovanja. Uporaba ibuprofena v 24 urah pred dajanjem metotreksata ali po njem lahko vodi do povečanja koncentracije metotreksata in toksičnega učinka. Zato se je treba izogniti sočasni uporabi NSAID in visokih odmerkov metotreksata. Prav tako je treba upoštevati možnost pojava medsebojnega delovanja pri zdravljenju z majhnimi odmerki metotreksata, zlasti pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic. Pri kombiniranem zdravljenju je treba delovanje ledvic spremljati.

Ciklosporin

Pri sočasnem dajanju nekaterih nesteroidnih protivnetnih zdravil se poveča tveganje za pojav okvare ledvic, ki jih povzroča ciklosporin. Tega učinka ni mogoče izključiti niti za kombinacijo ciklosporina in ibuprofena.

Antikoagulanti

NSAID lahko okrepijo učinek antikoagulantov, kot je varfarin (glejte poglavje 4.4). V primeru sočasnega zdravljenja je priporočljivo spremljanje stanja strjevanja krvi.

Sulfonilsečnina

NSAID lahko povečajo hipoglikemični učinek sulfonilsečnin. V primeru sočasnega zdravljenja je priporočljivo spremljanje koncentracije glukoze v krvi.

Takrolimus

Povečano tveganje nefrotoksičnosti.

Zidovudin

Obstajajo dokazi o povečanem tveganju za hemartrozo in hematome pri bolnikih z virusom HIV, ki so prejemali sočasno zdravljenje z zidovudinom in ibuprofenom. Lahko obstaja povečano tveganje za hematotoksičnost ob sočasni uporabi zidovudina in NSAID. Priporočljivo je preverjanje krvne slike

1 – 2 tedna po začetku sočasne uporabe.

Probenecid in sulfinpirazon

Zdravila, ki vsebujejo probenecid ali sulfinpirazon, lahko upočasnijo izločanje ibuprofena.

Kinolonski antibiotiki

Podatki iz raziskav na živalih kažejo, da lahko NSAID povečajo tveganje za konvulzije, povezane z uporabo kinolonskih antibiotikov. Pri bolnikih, ki jemljejo NSAID in kinolone, lahko torej obstaja povečano tveganje za pojav konvulzij.

Zaviralci CYP2C9

Sočasna uporaba ibuprofena in zaviralcev CYP2C9 lahko poveča izpostavljenost za ibuprofen (substrat encima CYP2C9). V študiji z vorikonazolom in flukonazolom (zaviralcema CYP2C9) so ugotovili, da se je izpostavljenost za S(+) ibuprofen povečala za 80 do 100 %. Pri sočasni uporabi ibuprofena in močnih zaviralcev CYP2C9 je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka ibuprofena, zlasti pri sočasni uporabi velikih odmerkov ibuprofena in vorikonazola ali flukonazola.

Mifepriston

Pri uporabi NSAID v 8 – 12 dneh po dajanju mifepristona se lahko učinek mifepristona zmanjša.

Alkohol

Uporabi ibuprofena pri posameznikih, ki kronično uživajo alkohol (14 – 20 pijač/teden ali več), se je

treba izogniti zaradi povečanega tveganja za pomembne GI neželene učinke, vključno s krvavitvijo.

Aminoglikozidi

NSAID lahko zmanjšajo izločanje aminoglikozidov in povečajo njihovo toksičnost.

Ekstrakti iz rastlinskih drog

Dvokrpi ginko lahko ob uporabi NSAID poveča tveganje za krvavitev.

Nosečnost

Zaviranje sinteze prostaglandinov lahko neugodno vpliva na nosečnost in/ali razvoj zarodka/ploda. Podatki iz epidemioloških študij kažejo na možnost povečanega tveganja za splav in malformacije srca ter gastroshizo pri uporabi zaviralcev sinteze prostaglandinov na začetku nosečnosti. Absolutno tveganje za srčno-žilne malformacije se je povečalo z manj kot 1 % na približno 1,5 %. Tveganje se verjetno stopnjuje z odmerkom in trajanjem zdravljenja.

Uporaba zaviralcev sinteze prostaglandinov pri živalih poveča izgube pred implantacijo in po njej ter smrtnost zarodkov in plodov. Poleg tega so med uporabo zaviralcev sinteze prostaglandinov v obdobju organogeneze pri živalih ugotovili večjo incidenco različnih malformacij, vključno s srčno-žilnimi (poglavje 5.3).

Od 20. tedna nosečnosti dalje lahko uporaba ibuprofena povzroči oligohidramnij zaradi motenj delovanja ledvic pri plodu. To se lahko pojavi kmalu po začetku zdravljenja in je običajno reverzibilno po prekinitvi zdravljenja. Poleg tega so po zdravljenju v drugem tromesečju nosečnosti poročali o konstrikciji arterioznega duktusa, pri čemer je v večini primerov to izzvenelo po ukinitvi zdravljenja. V prvem in drugem tromesečju nosečnosti zato ibuprofena ne smemo uporabljati, razen če je nujno potrebno. Če ibuprofen uporabljamo pri ženski, ki poskuša zanositi, ali je v prvem ali drugem tromesečju nosečnosti, mora biti odmerek čim manjši, zdravljenje pa čim krajše. Po večdnevni izpostavljenosti ibuprofenu od 20. tedna nosečnosti dalje je treba razmisliti o prenatalnem spremljanju glede oligohidramnija in konstrikcije arterioznega duktusa. Če se pojavi oligohidramnij ali konstrikcija arteriornega duktusa, je treba zdravljenje z ibuprofenom ukiniti.

V tretjem tromesečju nosečnosti lahko vsi zaviralci sinteze prostaglandinov:

Izpostavijo plod:

• kardiopulmonarni toksičnosti (prezgodnja konstrikcija/zaprtje arterioznega duktusa in pljučna hipertenzija);

• motnji delovanja ledvic, ki lahko napreduje do ledvične odpovedi z oligohidramnijem (glejte zgoraj).

  Izpostavijo mater in novorojenčka na koncu nosečnosti:

• podaljšanju časa krvavitve; to je protiagregacijskemu učinku, ki se lahko pojavi celo pri zelo

  majhnih odmerkih;

• zavrtju krčenja maternice s posledičnim zakasnelim ali podaljšanim porodom.

Zato je uporaba ibuprofena v tretjem tromesečju nosečnosti kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Dojenje

Ibuprofen in njegovi presnovki lahko v nizkih koncentracijah prehajajo v materino mleko. Zaenkrat niso znani nobeni škodljivi učinki na dojenčke, zato prekinitev dojenja običajno ni potrebna pri kratkoročnem zdravljenju z ibuprofenom s priporočenimi odmerki.

Plodnost

Obstajajo dokazi, da lahko zdravila, ki zavirajo ciklooksigenazo oziroma sintezo prostaglandinov, poslabšajo plodnost ženske zaradi učinka na ovulacijo. Učinek izgine po prekinitvi zdravljenja.

Enkratna ali kratkoročna uporaba zdravila Ibuprofen Kabi nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Vendar pa lahko pomembni neželeni učinki, kot sta utrujenost in vrtoglavica, poslabšata odzivnost in sposobnost za vožnjo vozil in/ali upravljanje strojev. To zlasti velja pri sočasnem uživanju alkohola.

Ocene neželenih učinkov temeljijo na naslednjih stopnjah pogostnosti:

zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Najpogosteje opaženi neželeni učinki se nanašajo na prebavila. Lahko se pojavijo peptične razjede, perforacije ali gastrointestinalne (GI) krvavitve, včasih s smrtnim izidom, zlasti pri starejših bolnikih (glejte poglavje 4.4). Po uporabi tega zdravila so poročali o navzei, bruhanju, driski, napenjanju, zaprtju, dispepsiji, bolečinah v trebuhu, meleni, hematemezi, ulceroznem stomatitisu ter poslabšanju kolitisa in Crohnove bolezni (glejte poglavje 4.4). Redkeje je bil opažen gastritis. Od velikosti odmerka in trajanja uporabe je odvisno zlasti tveganje za krvavitve v prebavilih.

Zelo redko so poročali o hudih preobčutljivostnih reakcijah (vključno z reakcijami na mestu infundiranja in anafilaktičnim šokom) in resnih kožnih neželenih učinkih, kot so bulozne reakcije, vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom in toksično epidermalno nekrolizo (Lyellov sindrom), multiformnim eritemom in alopecijo.

Poročali so o poslabšanju z okužbo povezanih vnetij (npr. pojav nekrotizirajočega fasciitisa), ki sovpadajo z uporabo nekaterih nesteroidnih protivnetnih zdravil. To je verjetno povezano z mehanizmom delovanja nesteroidnih protivnetnih zdravil.

Med okužbo z virusom noric lahko pride do fotosenzitivnosti, alergijskega vaskulitisa in v izjemnih primerih do zapletov v obliki hudih kožnih okužb in okužb mehkih tkiv (glejte poglavje 4.4).

V povezavi z zdravljenjem z NSAID so poročali o edemu, hipertenziji in srčnem popuščanju.

Podatki iz kliničnih preskušanj kažejo, da je uporaba ibuprofena, zlasti velikih odmerkov

(2400 mg/dan) lahko povezana z majhnim povečanjem tveganja za arterijske trombotične dogodke (npr. tveganje za miokardni infarkt ali možgansko kap) (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si

spletna stran: www.jazmp.si

Dolgotrajna uporaba odmerkov, večjih od priporočenih, ali preveliko odmerjanje lahko povzroči ledvično tubulno acidozo in hipokaliemijo.

Simptomi

Motnje osrednjega živčevja vključujejo glavobol, tinitus, zmedenost, nistagmus, omotico, nezavesti, konvulzije (predvsem pri otrocih) in ataksijo, pa tudi bolečine v trebuhu, navzeo in bruhanje, ki se lahko pojavijo kot simptom prevelikega odmerjanja. Poleg tega so mogoče tudi krvavitve v prebavilih in motnje v delovanju jeter in ledvic. Pojavijo se lahko tudi hipotenzija, hiperkaliemija, hipotermija, depresija dihanja in cianoza.

Pri resnih zastrupitvah lahko pride do metabolične acidoze.

Zdravljenje

Zdravljenje je simptomatsko, specifičnega antidota ni.

Terapevtske možnosti za zdravljenje zastrupitve so odvisne od obsega, ravni in kliničnih simptomov v

skladu z običajno prakso na oddelku za intenzivno nego.