Remurel 20 mg/ml raztopina za injiciranje v napolnjeni injekcijski brizgi
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Remurel 20 mg/ml
Glatiramerijev acetat je indiciran za zdravljenje recidivnih oblik multiple skleroze (MS) (glejte poglavje 5.1 za pomembne informacije o populaciji, za katero je bila ugotovljena učinkovitost).
Glatiramerijev acetat ni indiciran pri bolnikih s primarno ali sekundarno napredujočo MS.
Uvajanje zdravljenja z glatiramerijevim acetatom mora nadzorovati nevrolog ali zdravnik z izkušnjami
z zdravljenjem MS.
Odmerjanje
Priporočeni odmerek za odrasle je 20 mg glatiramerijevega acetata (ena napolnjena injekcijska brizga), injiciranega kot subkutana injekcija enkrat na dan.
Trenutno ni podatkov, kako dolgo naj traja zdravljenje.
Odločitev o dolgoročnem zdravljenju naj lečeči zdravnik sprejme za vsakega posameznega bolnika.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost glatiramerijevega acetata pri otrocih in mladostnikih nista bili dokazani.
Vendar pa nekaj objavljenih podatkov kaže, da je varnostni profil pri mladostnikih, starih od 12 do 18 let, ki so subkutano prejemali glatiramerijev acetat 20 mg vsak dan, primerljiv z varnostnim profilom pri odraslih.
Za uporabo glatiramerijevega acetata pri otrocih, mlajših od 12 let, ni dovolj podatkov za kakšno koli priporočilo glede njegove uporabe. Uporaba glatiramerijevega acetata zato pri tej skupini bolnikov ni priporočljiva.
Posebne skupine bolnikov
Starostniki
Uporaba glatiramerijevega acetata pri starejših bolnikih ni bila posebej raziskana.
Bolniki z okvaro ledvic
Uporaba glatiramerijevega acetata pri bolnikih z ledvično okvaro ni bila posebej raziskana (glejte poglavje 4.4).
Način uporabe
Glatiramerijev acetat se uporablja subkutano.
Zdravstveno osebje mora bolnika poučiti o tehnikah samoinjiciranja in ga nadzirati ob prvi uporabi ter 30 minut po tem.
Vsakič se mora izbrati drugo mesto injiciranja, s čimer se zmanjša možnost kakršnegakoli draženja ali bolečine na mestu injiciranja. Mesto samoinjiciranja lahko izberemo na trebuhu, nadlaktih, bokih ali stegnih.
Na voljo je AUTOXON avtoinjektor pripomoček za injiciranje v kolikor bi želel pacient sam injicirati zdravilo. Pripomoček za injiciranje AUTOXON avtoinjektor je naprava za lastno injiciranje, ki se ga uporablja z zdravilom Remurel napolnjeno injekcijsko brizgo in ni bil testiran z drugimi napolnjenimi injekcijskimi brizgami. AUTOXON avtoinjektor pripomoček za injiciranje se uporablja skladno s priporočili v navodilu proizvajalca medicinskega pripomočka.
Glatiramerijev acetat je kontraindiciran pri:
-
preobčutljivosti na učinkovino (glatiramerijev acetat) ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Glatiramerijev acetat uporabljamo samo subkutano. Ne smemo ga uporabljati intravensko ali intramuskularno.
Glatiramerijev acetat lahko povzroči reakcije, ki se pojavijo po injiciranju, in anafilaktične reakcije
(glejte poglavje 4.8):
Reakcije, ki se pojavijo po injiciranju
Lečeči zdravnik mora bolniku pojasniti, da se lahko v nekaj minutah po injiciranju glatiramerijevega acetata pojavi reakcija z vsaj enim od naštetih simptomov: vazodilatacija (rdečica), bolečina v prsnem košu, dispneja, palpitacije ali tahikardija (glejte poglavje 4.8). Večina teh simptomov je kratkotrajnih in izzvenijo sami brez posledic. Če se pojavi hud neželen učinek, mora bolnik nemudoma prekiniti zdravljenje z glatiramerijevim acetatom in o tem obvestiti lečečega zdravnika ali zdravnika z nujne zdravniške pomoči, ki se lahko odloči za uvedbo simptomatskega zdravljenja.
Ni dokazov, ki bi nakazovali, da je tveganje za pojav teh reakcij pogostejše pri določenih skupinah
bolnikov. Vseeno priporočamo previdnost ob uporabi glatiramerijevega acetata pri bolnikih z že obstoječimi srčnimi boleznimi. Te bolnike je treba med zdravljenjem redno spremljati.
Anafilaktične reakcije
Anafilaktične reakcije se lahko pojavijo kmalu po uporabi glatiramerijevega acetata, celo mesece ali leta po uvedbi zdravljenja (glejte poglavje 4.8). Poročali so tudi o primerih s smrtnim izidom. Nekateri znaki in simptomi anafilaktičnih reakcij lahko sovpadajo z reakcijami, ki se pojavijo po injiciranju.
Vsi bolniki, ki se zdravijo z zdravilom Remurel, in skrbniki morajo biti seznanjeni z znaki in simptomi, značilnimi za anafilaktične reakcije, in s tem, da morajo nemudoma poiskati nujno medicinsko pomoč, če se jim pojavijo takšni simptomi (glejte poglavje 4.8).
Če se pojavi anafilaktična reakcija, je treba zdravljenje z zdravilom Remurel prekiniti (glejte poglavje 4.3).
Med dolgotrajnim dnevnim zdravljenjem z glatiramerijevim acetatom so v serumu bolnikov odkrili glatiramerijev acetat-reaktivna protitelesa. Največja koncentracija protiteles je bila dosežena po povprečnem trajanju zdravljenja 3-4 mesece, nato pa je padla in se ustalila pri koncentraciji, nekoliko večji kot na začetku zdravljenja.
Ni dokazano, da bi glatiramerijev acetat-reaktivna protitelesa izničila ali vplivala na klinično učinkovitost glatiramerijevega acetata.
Pri bolnikih z ledvično okvaro je treba med zdravljenjem z glatiramerijevim acetatom spremljati ledvično funkcijo. Čeprav ni dokazov o nalaganju imunskih kompleksov v glomerulih, te možnosti ne moremo izključiti.
Pri uporabi glatiramer acetata so poročali o redkih primerih hude okvare jeter (vključno s hepatitisom z zlatenico, odpovedjo jeter in v posameznih primerih presaditvijo jeter). Okvara jeter se je pojavila od nekaj dni do let po začetku zdravljenja z glatiramer acetatom. V večini primerov je huda poškodba jeter odpravljena s prekinitvijo zdravljenja. Sočasna stanja, o katerih so poročali v teh primerih, so vključevala prekomerno uživanje alkohola, obstoječe okvare jeter ali anamnezo le-teh in uporabo drugih potencialno hepatotoksičnih zdravil. Bolnike je treba redno spremljati za znake jetrne poškodbe in jim naročiti, naj v primeru simptomov jetrne poškodbe nemudoma poiščejo zdravniško pomoč. V primeru klinično pomembne okvare jeter je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja z glatiramer acetatom.
Medsebojnega delovanja glatiramerijevega acetata z drugimi zdravili uradno niso ovrednotili.
Ugotovitve iz obstoječih kliničnih preskušanj in izkušenj v obdobju trženja ne kažejo nobenih pomembnih interakcij glatiramerijevega acetata s terapijami, ki se pogosto uporabljajo pri bolnikih z MS, tudi ob sočasni uporabi kortikosteroidov do 28 dni.
Poskusi in vitro so pokazali, da se glatiramerijev acetat v krvi močno veže na plazemske beljakovine, vendar ga fenitoin ali karbamazepin s plazemskih beljakovin ne izpodrivata, hkrati pa tudi glatiramerijev acetat ne izpodriva fenitoina ali karbamazena. Teoretično je vseeno možno, da glatiramerijev acetat vpliva na porazdelitev zdravil, ki se vežejo na plazemske beljakovine, zato je treba skrbno spremljati sočasno uporabo takih zdravil.
Nosečnost
Zmerno število podatkov o uporabi pri nosečnicah (med 300 in 1000 izidi nosečnosti) ne kaže na
malformacijsko ali feto/neonatalno toksičnost.
Študije na živalih ne kažejo reproduktivne toksičnosti (glejte poglavje 5.3).
O uporabi glatiramerijevega acetata med nosečnostjo je potrebno razmisliti, v kolikor je le to potrebno. Dojenje
Fizikalno-kemijske lastnosti in nizka peroralna absorpcija kažejo, da je izpostavljenost novorojenčkov/dojenčkov glatiramerijevemu acetatu prek materinega mleka zanemarljiva. Podatki iz neintervencijske retrospektivne študije pri 60-ih dojenčkih doječih mater, ki so bile izpostavljene glatiramerjevemu acetatu, v primerjavi z 60-mi dojenčki doječih mater, ki niso bile izpostavljene nobeni terapiji, ki bi spreminjala potek bolezni, in omejeni podatki v obdobju trženja zdravila pri ljudeh, niso pokazali negativnih učinkov glatiramerijevega acetata.
Glatiramer acetat se lahko uporablja med dojenjem.
V vseh kliničnih preskušanjih so bili najpogostejši neželeni učinki reakcije na mestu injiciranja, o njih pa je poročala večina bolnikov, ki so prejemali glatiramerijev acetat. V nadzorovanih študijah je bil delež bolnikov, ki so poročali o vsaj enkratni reakciji na mestu injiciranja, večji pri bolnikih, zdravljenih z glatiramerijevim acetatom (70 %), kot pri bolnikih, ki so prejemali injekcije placeba
(37 %). Reakcije na mestu injiciranja, o katerih so poročali najpogosteje (v kliničnih preskušanjih in v obdobju trženja glatiramerijevega acetata), so bile eritem, bolečina, zatrdlina, srbenje, edem, vnetje in preobčutljivost, v redkih primerih pa so se pojavile lipoatrofija in kožne nekroze.
Za reakcijo, ki se pojavi takoj po injiciranju zdravila, je značilen vsaj eden ali več od naslednjih simptomov: vazodilatacija (pordelost), bolečina v prsnem košu, dispneja, palpitacije ali tahikardija (glejte poglavje 4.4). Reakcija se lahko pojavi v nekaj minutah po injiciranju glatiramerijevega acetata. Vsaj eden od simptomov reakcije, ki se pojavi takoj po injiciranju zdravila, se je pojavil najmanj enkrat pri 31 % bolnikov, ki so se zdravili z glatiramerijevim acetatom, v primerjavi s 13 % bolnikov, ki so prejemali placebo.
Neželeni učinki, ugotovljeni v kliničnih preskušanjih in po trženju, so predstavljeni v spodnji preglednici. Podatki iz kliničnih preskušanj so bili pridobljeni v štirih ključnih, dvojno slepih, s placebom primerjanih kliničnih preskušanjih, s skupaj 512 bolniki, ki so prejemali glatiramerijev acetat, in 509 bolniki, ki so prejemali placebo, oboji do 36 mesecev. V tri preskušanja pri bolnikih z recidivno-remitentno MS (RRMS - relapsing-remitting multiple sclerosis) je bilo vključenih skupno
269 bolnikov, ki so prejemali glatiramerijev acetat, in 271 bolnikov, ki so prejemali placebo, obe skupini do 35 mesecev. V četrto preskušanje, pri bolnikih, ki so doživeli prvo klinično epizodo in so imeli visoko tveganje za razvoj klinično izražene multiple skleroze, je bilo vključenih 243 bolnikov, ki so prejemali glatiramerijev acetat, in 238 bolnikov, ki so prejemali placebo, obe skupini do 36 mesecev.
| Organski sistem | Zelo pogosti(≥ 1/10) | Pogosti (≥ 1/100do < 1/10) | Občasni (≥1/1000do < 1/100) | Redki(≥1/10 000do<1/1000) | Neznana pogostnost (pogostnosti izrazpoložljivih podatkov ni mogočeoceniti) |
| Infekcijske in parazitske bolezni | okužba, gripa | bronhitis, gastroenteritis, Herpes simplex, vnetje srednjega ušesa, rinitis, zobni absces,vaginalna kandidiaza* | absces, celulitis, furunkel, herpes zoster, pielonefritis | ||
| Benigne, maligne in neopredeljene novotvorbe (vključno scistami in polipi) | benigna novotvorba na koži, novotvorba | rak kože | |||
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | limfadenopatija* | levkocitoza, levkopenija, splenomegalija, trombocitopenija, nenormalna morfologijalimfocitov | |||
| Bolezni imunskegasistema | preobčutljivost | anafilaktičnareakcija | |||
| Bolezniendokrinega sistema | golša,hipertiroidizem | ||||
| Presnovne in prehranske motnje | anoreksija, povečanje telesne mase* | alkoholna intoleranca, protin, hiperlipidemija, zvišane ravni natrija v krvi, znižane ravniferitina v serumu | |||
| Psihiatričnemotnje | anksioznost*, depresija | živčnost | nenavadne sanje, zmedenost, evforičnost, halucinacije, sovražno razpoloženje, manija, osebnostne motnje, poskussamomora |
| Organski sistem | Zelo pogosti(≥ 1/10) | Pogosti (≥ 1/100do < 1/10) | Občasni (≥1/1000do < 1/100) | Redki(≥1/10 000do<1/1000) | Neznana pogostnost (pogostnosti izrazpoložljivih podatkov ni mogočeoceniti) |
| Bolezni živčevja | glavobol | disgevzija, hipertonija, migrena, motnje govora, sinkopa, tremor* | sindrom karpalnega kanala, kognitivne motnje, konvulzije, disgrafija, disleksija, distonija, motnje motorike, mioklonus, nevritis, živčnomišična blokada, nistagmus, paraliza, paraliza peronealnega živca, stupor,motnje vidnega polja | ||
| Očesne bolezni | dvojni vid,bolezni oči* | katarakta, poškodba roženice, suho oko, očesna krvavitev, ptoza, midriaza, atrofijaoptičnega živca | |||
| Ušesne bolezni, vključno z motnjamilabirinta | bolezni ušes | ||||
| Srčne bolezni | palpitacije*, tahikardija* | ekstrasistole, sinusna bradikardija, paroksizmalnatahikardija | |||
| Žilne bolezni | vazodilatacija* | ||||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | dispneja* | kašelj, sezonskirinitis | apneja, epistaksa, hiperventilacija, laringospazem,bolezen pljuč, občutek dušenja |
| Organski sistem | Zelo pogosti(≥ 1/10) | Pogosti (≥ 1/100do < 1/10) | Občasni (≥1/1000do < 1/100) | Redki(≥1/10 000do<1/1000) | Neznana pogostnost (pogostnosti izrazpoložljivih podatkov ni mogočeoceniti) |
| Bolezni prebavil | navzea* | anorektalne bolezni, zaprtje, zobni karies, dispepsija, disfagija, nezmožnost zadrževanja blata, bruhanje* | kolitis, polipi v kolonu, enterokolitis, spahovanje, ulkus požiralnika, periodontitis, rektalna krvavitev, povečanje žlezeslinavke | ||
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | nenormalni jetrni testi | holelitiaza, hepatomegalija | toksični hepatitis, poškodbejeter | Odpoved jeter** | |
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaj* | ekhimoza, hiperhidroza, pruritus, bolezni kože*, urtikarija | angioedem, kontaktni dermatitis, nodozni eritem,kožni vozlič | ||
| Bolezni mišičnoskeletnega sistema invezivnega tkiva | artralgija, bolečina v hrbtu* | bolečina v vratu | artritis, burzitis, bolečina v boku, atrofija mišic,osteoartritis | ||
| Bolezni sečil | urgenca odvajanja urina, polakisurija, zadrževanje urina | hematurija, nefrolitiaza, bolezni urinarnega trakta, nenormalni izvidipreiskave urina | |||
| Motnje reprodukcije in dojk | povečanje prsi, erektilna disfunkcija, prolaps medenice, priapizem, bolezni prostate, nenormalen bris materničnega vratu, bolezni mod, vaginalna krvavitev,vulvovaginalne bolezni |
| Organski sistem | Zelo pogosti(≥ 1/10) | Pogosti (≥ 1/100do < 1/10) | Občasni (≥1/1000do < 1/100) | Redki(≥1/10 000do<1/1000) | Neznana pogostnost (pogostnosti izrazpoložljivih podatkov ni mogočeoceniti) |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | astenija, bolečina v prsnem košu*, reakcije na mestu injiciranja*§, bolečina* | drgetanje (mrzlica)*, edem obraza*, atrofija na mestu injiciranja♣, lokalna reakcija*, periferen edem, edem, povišana telesna temperatura | cista, učinek, podoben slabemu počutju po prekomernem uživanju alkohola, hipotermija, reakcija, ki se pojavi takoj po injiciranju zdravila, vnetje, nekroza na mestuinjiciranja, bolezni sluznic | ||
| Poškodbe inzastrupitve in zapleti pri posegih | sindrom po cepljenju |
*Pogostnost neželenega učinka je bila za več kot 2 % (> 2/100) večja pri bolnikih, zdravljenih z glatiramerijevim acetatom, kot pri bolnikih, ki so prejemali placebo. Neželeni učinki brez oznake * predstavljajo razliko, ki je manjša ali enaka 2 %.
** Pri presaditvi jeter so poročali o nekaj primerih.
§ Izraz »reakcije na mestu injiciranja« (različnih vrst) združuje vse neželene učinke, ki so se pojavili na mestu injiciranja, razen atrofije na mestu injiciranja in nekroze na mestu injiciranja, ki sta v preglednici omenjeni posebej.
♣ Vključuje stanja, ki so povezana z lokalizirano lipoatrofijo na mestu injiciranja.
V četrtem zgoraj omenjenem preskušanju je s placebom primerjanem obdobju sledila odprta faza zdravljenja (glejte poglavje 5.1). Med odprtim obdobjem spremljanja, ki je trajalo do 5 let, niso opazili sprememb v znanem varnostnem profilu glatiramerijevega acetata.
Opis izbranih neželenih učinkov
Anafilaktične reakcije se lahko pojavijo kmalu po uporabi glatiramerijevega acetata, celo mesece ali
leta po uvedbi zdravljenja (glejte poglavje 4.4).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco
Slovenčeva ulica 22, SI-1000 Ljubljana Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Simptomi
Poročali so o nekaj primerih prevelikega odmerjanja glatiramerijevega acetata (do 300 mg glatiramerijevega acetata). Ti primeri so bili povezani izključno z neželenimi učinki, ki so že navedeni v poglavju 4.8.
Zdravljenje
Pri prevelikem odmerjanju je treba bolnika nadzorovati in uvesti ustrezno simptomatsko ter podporno zdravljenje.
Farmakološke lastnosti - Remurel 20 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: Zdravila za spodbujanje imunske odzivnosti, druga zdravila za spodbujanje imunske odzivnosti.
Oznaka ATC: L03AX13.
Mehanizem delovanja
Mehanizem terapevtskega delovanja glatiramerijevega acetata pri recidivnih oblikah MS, ni povsem pojasnjen, vendar se domneva, da vključuje spremembo imunskih procesov. Študije na živalih in bolnikih z MS kažejo, da glatiramerijev acetat deluje na prirojene imunske celice, vključno z monociti, dendritičnimi celicami in B celicami, ki nato spreminjajo prilagoditvene funkcije B in T celic in inducirajo protivnetno in regulatorno citokinsko sekrecijo. Ali je terapevtski učinek posredovan z zgoraj opisanimi celičnimi učinki ni znano, saj je patofiziologija MS le delno razumljena.
Klinična učinkovitost in varnost
RRMS
Skupno je bilo v treh kontroliranih preskušanjih zdravljenih 269 bolnikov, ki so prejemali glatiramerijev acetat. V prvo, dve leti trajajočo študijo, je bilo vključenih 50 bolnikov (število bolnikov, ki so prejemali glatiramerijev acetat = 25, število bolnikov, ki so prejemali placebo = 25), z diagnozo recidivno-remitentne multiple skleroze glede na takrat veljavne standarne kriterije in ki so imeli vsaj dva napada nevrološke disfunkcije (poslabšanji) v predhodnih dveh letih. V drugo študijo je bilo z uporabo enakih vključitvenih kriterijev vključenih 251 bolnikov in je trajala do 35 mesecev (število bolnikov, ki so prejemali glatiramerijev acetat = 125, število bolnikov, ki so prejemali placebo = 126). V tretjo, devetmesečno študijo, je bilo vključenih 239 bolnikov (število bolnikov, ki so prejemali glatiramerijev acetat = 119, število bolnikov, ki so prejemali placebo = 120). Vključitveni kriteriji so bili podobni kot v prvi in drugi študiji z dodatnim kriterijem, da so morali imeti bolniki vsaj eno z gadolinijem označeno lezijo, vidno ob pregledu z magnetno resonanco.
V kliničnih preskušanjih se je število zagonov bolezni pri bolnikih z MS, ki so prejemali glatiramerijev acetat, značilno zmanjšalo v primerjavi s številom zagonov bolezni pri bolnikih, ki so prejemali placebo.
Delež zagonov se je v največji primerjalni študiji zmanjšal za 32 %, in sicer z 1,98 pri bolnikih, ki so prejemali placebo, na 1,34 pri bolnikih, ki so prejemali glatiramerijev acetat.
Podatki o izpostavljenosti so na voljo za obdobje do dvanajst let za 103 bolnike, zdravljene z glatiramerijevim acetatom.
Glatiramerijev acetat je v primerjavi s placebom pokazal koristne učinke tudi na parametre MRI, pomembne za recidivno-reminentno MS.
Glatiramerijev acetat 20 mg/ml: V kontrolirani študiji 9001/9001E, ki je vključevala 251 bolnikov, katere so spremljali do 35 mesecev (vključno s podaljšano slepo fazo študije 9001E po zaključeni študiji 9001), je bil skupni procent bolnikov, ki so potrjeno razvili 3-mesečno napredovanje invalidnosti, 29,4% za placebo in 23,2% za bolnike zdravljene z glatiramerijevim acetatom (p=0,199).
Ni dokazov o vplivu zdravljenja z glatiramerijevim acetatom na trajanje ali intenziteto zagona bolezni.
Dokazov za uporabo glatiramerijevega acetata pri primarno ali sekundarno napredovali bolezni trenutno ni.
Enkraten klinični dogodek, ki kaže na multiplo sklerozo
Pri bolnikih z ustrezno definirano, enkratno, unifokalno nevrološko manifestacijo in magnetnoresonančno vidnimi značilnostmi, ki kažejo na veliko verjetnost MS (vsaj dve T2 cerebralni leziji s premerom nad 6 mm na magnetni resonanci), so izpeljali eno s placebom primerjano študijo s 481 bolniki (glatiramerijev acetat n=243, placebo n=238). Izključiti so morali vse druge bolezni, razen MS, s katerimi bi lahko bolje razložili znake in simptome pri omenjenih bolnikih. S placebom primerjanemu obdobju je sledila odprta faza zdravljenja: V skupino, ki je prejemala zdravilo, so bili za dodatno obdobje dveh let v odprti fazi vključeni bolniki, ki so imeli simptome MS ali niso imeli simptomov bolezni tri leta, karkoli se je pojavilo prej. Trajanje zdravljenja ni smelo skupno preseči
5 let.
Od 243 bolnikov, ki so bili prvotno randomizirani v skupino zdravljenih z glatiramerijevim acetatom, jih je v odprti fazi 198 nadaljevalo z zdravljenjem z glatiramerijevim acetatom. Od 238 bolnikov, ki so bili prvotno randomizirani v skupino s placebom, jih je v odprti fazi 211 prešlo na zdravljenje z glatiramerijevim acetatom.
Med obdobjem, ki je bilo primerjano s placebom in je potekalo do treh let, je glatiramerijev acetat v skladu s Poserjevimi kriteriji statistično značilno in klinično pomembno zakasnil napredovanje bolezni od prvega kliničnega dogodka do klinično izražene multiple skleroze (CDMS - clinically definite multiple sclerosis). Tveganje se je zmanjšalo za 45 % (razmerje tveganja = 0,55; 95 % interval zaupanja [0,40; 0,77], p=0,0005). Delež bolnikov, pri katerih je bolezen napredovala do CDMS, je bil 43 % pri bolnikih, ki so prejemali placebo, in 25 % pri bolnikih, ki so prejemali glatiramerijev acetat.
Prednost zdravljenja z glatiramerijevim acetatom pred placebom sta pokazala tudi dva sekundarna opazovana dogodka na magnetnoresonančnem slikanju, in sicer število novih T2 lezij in volumen T2 lezij.
Post-hoc analizo podskupin so izpeljali pri bolnikih z različnimi osnovnimi značilnostmi, s čimer so želeli identificirati populacijo z visokim tveganjem za pojav drugega napada. Pri bolnikih, ki so imeli ob začetnem magnetnoresonančnem slikanju vsaj eno T1 z gadolinijem označeno lezijo in 9 ali več T2 lezij, je v 2,4 leta prišlo do poslabšanja bolezni do CDMS pri 50 % bolnikov, ki so prejemali placebo, v primerjavi z 28 % bolnikov, ki so prejemali glatiramerijev acetat. Pri bolnikih, ki so imeli na začetku 9 ali več T2 lezij, je prišlo v 2,4 leta do poslabšanja bolezni do CDMS pri 45 % bolnikov, ki so prejemali placebo, v primerjavi s 26 % bolnikov, ki so prejemali glatiramerijev acetat. Vendar vpliv zgodnjega zdravljenja z glatiramerijevim acetatom na dolgotrajni razvoj bolezni ni znan niti pri omenjenih podskupinah z velikim tveganjem, saj je bila študija načrtovana predvsem za pridobitev ocene o času, ki je potreben do pojava drugega dogodka. V vsakem primeru je potrebno o zdravljenju razmisliti le pri bolnikih, z visokim tveganjem.
Učinek, izražen v s placebom primerjani fazi, se je ohranil v dolgotrajnem obdobju spremljanja, do 5 let. Čas napredovanja od prvega kliničnega dogodka do CDMS je bil podaljšan z zgodnjim
zdravljenjem z glatiramerijevim acetatom v primerjavi z zakasnjenim zdravljenjem, kar se je pokazalo z 41 % zmanjšanjem tveganja pri zgodnjem v primerjavi z zakasnjenim zdravljenjem (razmerje tveganja
= 0,59; 95 % interval zaupanja [0,44; 0,80], p=0,0005). Delež oseb v skupini z zakasnjenim zdravljenjem, pri katerih je prišlo do napredovanja bolezni, je bil večji (49,6 %) v primerjavi z deležem v skupini zgodnjega zdravljenja (32,9 %).
Konsistentni učinek v prid zgodnjemu zdravljenju v primerjavi z zakasnjenim zdravljenjem skozi čas je bil izkazan na letnem številu lezij v obdobju celotne študije, na novih T1 z gadolinijem označenih lezijah (zmanjšanje za 54 %; p < 0,0001), na novih T2 lezijah (zmanjšanje za 42 %; p < 0,0001) in na novih T1 hipointenzivnih lezijah (zmanjšanje za 52 %; p < 0,0001). Učinek zmanjšanja v prid zgodnjemu v primerjavi z zakasnjenim zdravljenjem so prav tako opazili na celokupnem številu novih T1 z gadolinijem označenih lezij (zmanjšanje za 46 %; p=0,001), na volumnu T1 z gadolinijem označene lezije (srednja razlika -0,06 ml; p < 0,001), kakor tudi na celokupnem številu novih T1 hipointenzivnih lezij (zmanjšanje za 46 %; p < 0,001), merjenih med celotnim potekom študije.
Med kohortami zgodnjega zdravljenja in zakasnjenega zdravljenja ni bilo občutnih razlik niti v volumnu T1 hipointenzivne lezije niti v atrofiji možganov v obdobju 5 let. Analiza atrofije možganov pa je pri zadnji opazovani vrednosti (prilagojeni izpostavljenosti zdravljenja) pokazala zmanjšanje v prid zgodnjemu zdravljenju z glatiramerijevim acetatom (srednja razlika v odstotkih sprememb volumna možganov je bila 0,28 %; p=0,0209).
Zdravilo Remurel je hibridno zdravilo. Podrobne informacije so objavljene na spletni strani HMA (MRI Product Index), http://mri.medagencies.org/Human/.
Farmacevtski podatki - Remurel 20 mg/ml
Zaradi pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.
Shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Shranjujte v hladilniku (2 °C – 8 °C).
Ne zamrzujte.
Kadar napolnjenih injekcijskih brizg ni mogoče shraniti v hladilniku, jih lahko shranjujete pri
temperaturi od 15 °C do 25 °C, za enkratno obdobje do največ enega meseca.
Če po enem mesecu napolnjenih brizg z glatiramerijevim acetatom ne porabite in so še vedno v originalni ovojnini, jih morate ponovno shraniti v hladilnik (2 °C – 8 °C).
Ovojnina je sestavljena iz steklene injekcijske brizge za enkratno uporabo z integrirano iglo. Gumijasti zamašek (bromobutil, tip 1) je nameščen v cevi brizge in deluje kot bat med injiciranjem. Potisna palica je privita v gumijasti zamašek. Igla je prekrita s ščitnikom igle.
Volumen raztopine v injekcijski brizgi je 1,0 ml. 7 napolnjenih injekcijskih brizg
28 napolnjenih injekcijskih brizg 30 napolnjenih injekcijskih brizg
90 (3x30) napolnjenih injekcijskih brizg Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.