Železo Viatris 50 mg/ml disperzija za injiciranje/infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Železo 50 mg/ml
Zdravilo Železo Viatris je indicirano za zdravljenje pomanjkanja železa, kadar (glejte poglavje 5.1):
-
so zdravila z železom za peroralno uporabo neučinkovita,
-
zdravil z železom za peroralno uporabo ni mogoče uporabiti,
-
obstaja klinična potreba po hitrem vnosu železa.
Diagnoza pomanjkanja železa mora temeljiti na laboratorijskih testih.
Med vsakim injiciranjem zdravila Železo Viatris in po njem bolnike pazljivo spremljajte za znake in simptome preobčutljivostnih reakcij.
Zdravilo Železo Viatris se sme uporabiti le, če je takoj na voljo osebje, ki je usposobljeno za prepoznavanje anafilaktičnih reakcij in zna ustrezno ukrepati, v okolju, kjer je zagotovljena vsa oprema za oživljanje. Bolnika je treba opazovati vsaj 30 minut po vsakem dajanju zdravila Železo Viatris glede morebitnega pojava neželenih učinkov (glejte poglavje 4.4).
Odmerjanje
Zdravilo Železo Viatris se odmerja postopno: [1] določanje posameznikove potrebe po železu, [2] izračun in dajanje odmerka (odmerkov) železa, in [3] ocene po zapolnitvi zalog železa. Ti koraki so opisani v nadaljevanju:
-
korak: določanje potrebe po železu
Posameznikovo potrebo po železu za zapolnitev zalog železa z uporabo zdravila Železo Viatris določimo na podlagi bolnikove telesne mase in ravni hemoglobina (Hb). Glejte preglednico 1 za določitev skupne potrebe po železu. Za zapolnitev skupne potrebe po železu bosta morda potrebna 2 odmerka. Glejte 2. korak za največje odmerke železa pri posamezniku:
Pomanjkanje železa je treba potrditi z laboratorijskimi testi, kot je navedeno v poglavju 4.1.
Preglednica 1: Določanje skupne potrebe po železu
Hb Bolnikova telesna masa g/dl mmol/l pod 35 kg 35 kg do < 70 kg 70 kg in več < 10 < 6,2 30 mg/kg telesne mase 1500 mg 2000 mg 10 do < 14 6,2 do < 8,7 15 mg/kg telesne mase 1000 mg 1500 mg ≥ 14 ≥ 8,7 15 mg/kg telesne mase 500 mg 500 mg -
korak: izračun in dajanje največjega odmerka (odmerkov) železa glede na posameznika
Na podlagi določene skupne potrebe po železu se mora ustrezni (ustrezne) odmerek (odmerke) zdravila Železo Viatris uporabiti z upoštevanjem sledečega:
Odrasli in mladostniki, stari 14 let in več
Enkratni odmerek zdravila Železo Viatris ne sme preseči:
-
15 mg železa/kg telesne mase (za intravensko injiciranje) ali 20 mg železa/kg telesne mase (za intravensko infundiranje)
-
1000 mg železa (20 ml zdravila Železo Viatris)
Največji priporočeni kumulativni odmerek zdravila Železo Viatris je 1000 mg železa (20 ml zdravila Železo Viatris) na teden. Če je skupna potreba po železu večja, mora do dajanja dodatnega odmerka miniti vsaj 7 dni od prvega odmerka.
Otroci in mladostniki, stari od 1 do 13 let
Enkratni odmerek zdravila Železo Viatris ne sme preseči:
-
15 mg železa/kg telesne mase
-
750 mg železa (15 ml zdravila Železo Viatris)
Največji priporočeni kumulativni odmerek zdravila Železo Viatris je 750 mg železa (15 ml zdravila Železo Viatris) na teden. Če je skupna potreba po železu večja, mora do dajanja dodatnega odmerka miniti vsaj 7 dni od prvega odmerka.
-
-
-
korak: ocene po zapolnitvi zalog železa
Ponovno oceno mora opraviti zdravnik na podlagi stanja posameznega bolnika. Raven hemoglobina (Hb) se mora ponovno oceniti ne prej kot po 4 tednih od dajanja zadnjega odmerka, da se zagotovi dovolj časa za eritropoezo in izrabo železa. V primeru, da bolnik potrebuje nadaljnjo zapolnitev zalog železa, je treba ponovno izračunati potrebo po železu (glejte poglavje 1. korak).
Otroci, mlajši od 1 leta
Učinkovitost in varnost zdravila Železo Viatris pri otrocih, mlajših od 1 leta, nista bili raziskani. Zato uporaba tega zdravila pri otrocih v tej starostni skupini ni priporočljiva.
Bolniki s kronično ledvično boleznijo, ki jo zdravijo s hemodializo
Pri odraslih bolnikih in mladostnikih, starih 14 let in več, s kronično ledvično boleznijo, ki so odvisni od hemodialize, enkratnega največjega dnevnega odmerka 200 mg železa ni dovoljeno preseči (glejte poglavje 4.4).
Pri otrocih, starih od 1 do 13 let, s kronično ledvično boleznijo, ki potrebujejo hemodializo, učinkovitost in varnost zdravila Železo Viatris nista bili raziskani. Uporaba tega zdravila zato ni priporočljiva pri otrocih, starih od 1 do 13 let, s kronično ledvično boleznijo, ki potrebujejo hemodializo.
Način uporabe
Zdravilo Železo Viatris smemo dajati samo po intravenski poti:
-
z injekcijo, ali
-
z infuzijo, ali
-
med hemodializo, ko dajemo nerazredčeno zdravilo neposredno v vensko linijo dializatorja.
Zdravila Železo Viatris ni dovoljeno dajati po subkutani ali intramuskularni poti.
Intravenska injekcija
Zdravilo Železo Viatris lahko apliciramo v obliki intravenske injekcije z uporabo nerazredčene disperzije.
Pri odraslih in mladostnikih, starih 14 let in več, je največji enkratni odmerek 15 mg železa/kg telesne mase, vendar ne sme preseči 1000 mg železa. Pri otrocih, starih od 1 do 13 let, je največji enkratni odmerek 15 mg železa/kg telesne mase, vendar ne sme preseči 750 mg železa. Hitrost dajanja je prikazana v preglednici 2:
Preglednica 2: Hitrost dajanja za intravensko injiciranje zdravila Železo Viatris
Potreben volumen zdravila Železo Viatris Enakovredni odmerek železa Hitrost dajanja/najkrajši časinjiciranja 2 do 4 ml 100 do 200 mg najkrajši čas ni določen > 4 do 10 ml > 200 do 500 mg 100 mg železa/min > 10 do 20 ml > 500 do 1000 mg 15 minut Intravenska infuzija
Zdravilo Železo Viatris se lahko uporablja za intravensko infundiranje, v tem primeru mora biti razredčeno. Pri odraslih in mladostnikih, starih 14 let in več, je največji enkratni odmerek 20 mg železa/kg telesne mase, vendar ne sme preseči 1000 mg železa. Pri otrocih, starih od 1 do 13 let, je največji enkratni odmerek 15 mg železa/kg telesne mase, vendar ne sme preseči 750 mg železa.
V primeru infuzije smemo zdravilo Železo Viatris razredčiti le s sterilno 0,9-odstotno (m/V) raztopino natrijevega klorida, kot je prikazano v preglednici 3. Opozorilo: zaradi stabilnosti niso dovoljene razredčitve zdravila Železo Viatris do koncentracij, manjših od 2 mg železa/ml (koncentracija ne vključuje volumna disperzije, ki vsebuje kompleks železa(III) s karboksimaltozo). Za nadaljnja navodila glede redčenja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.
Preglednica 3: Shema razredčevanja zdravila Železo Viatris za intravensko infuzijo
Potreben volumen zdravila Železo Viatris Enakovredni odmerek železa Največja količina sterilne 0,9-% m/V raztopine natrijevegaklorida Najkrajši čas dajanja zdravila 2 do 4 ml 100 do 200 mg 50 ml najkrajši čas ni določen > 4 do 10 ml > 200 do 500 mg 100 ml 6 minut > 10 do 20 ml > 500 do 1000 mg 250 ml 15 minut -
Uporaba zdravila Železo Viatris je kontraindicirana v primerih:
-
preobčutljivosti na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,
-
znane hude preobčutljivosti na druga zdravila z železom za parenteralno uporabo,
-
anemij, ki jih ne pripisujemo pomanjkanju železa, npr. druge mikrocitne anemije,
-
znakov preobremenitve z železom ali motene izrabe železa.
Preobčutljivostne reakcije
Parenteralno dana zdravila, ki vsebujejo železo, lahko povzročijo preobčutljivostne reakcije, vključno z resnimi anafilaktičnimi reakcijami, ki so lahko smrtne. O preobčutljivostnih reakcijah so poročali tudi po odmerkih parenteralnih kompleksov železa, pri katerih prej ni bilo reakcij. Poročali so o preobčutljivostnih reakcijah, ki so napredovale do Kounisovega sindroma (akutnega alergijskega koronarnega arteriospazma, ki lahko privede do miokardnega infarkta, glejte poglavje 4.8).
Tveganje je večje pri bolnikih z znanimi alergijami, vključno z alergijami na zdravila, in pri bolnikih z anamnezo hude astme, ekcema ali druge atopične alergije.
Tveganje za preobčutljivostne reakcije na parenteralno dane komplekse železa je povečano tudi pri bolnikih z imunskimi ali vnetnimi stanji (npr. sistemski eritematozni lupus, revmatoidni artritis).
Zdravilo Železo Viatris se sme uporabiti le, če je takoj na voljo osebje, ki je usposobljeno za prepoznavanje anafilaktičnih reakcij in zna ustrezno ukrepati, v okolju, kjer je zagotovljena vsa oprema za oživljanje. Vsakega bolnika je treba opazovati vsaj 30 minut po vsakem dajanju zdravila glede morebitnega pojava neželenih učinkov. Če se med injiciranjem pojavijo preobčutljivostne reakcije ali znaki intolerance, je potrebno zdravljenje takoj ustaviti. Na voljo morajo biti prostori za kardiopulmonalno oživljanje in oprema za ravnanje pri akutnih anafilaktičnih reakcijah, vključno z injekcijo raztopine adrenalina v razmerju 1:1000. Po potrebi je treba uporabiti dodatno zdravljenje z antihistaminiki in/ali kortikosteroidi.
Hipofosfatemična osteomalacija
O simptomatski hipofosfatemiji, ki vodi do osteomalacije in zlomov, ki zahtevajo klinično intervencijo, vključno z operativnim posegom, so poročali v obdobju trženja. Bolnikom je treba svetovati, naj poiščejo zdravniško pomoč, če opazijo vse večjo utrujenost z mialgijami ali bolečinami v kosteh.
Pri bolnikih, ki prejmejo večkratne velike odmerke ali pri dolgotrajnem zdravljenju ali pri bolnikih z obstoječimi dejavniki tveganja za hipofosfatemijo, je treba spremljati vrednosti fosfatov v serumu. V primeru vztrajne hipofosfatemije je treba ponovno ovrednotiti zdravljenje s kompleksom železa(III) s karboksimaltozo.
Okvara jeter ali ledvic
Pri bolnikih s poslabšanim delovanjem jeter smemo dati parenteralno železo le po skrbni oceni razmerja med tveganjem in koristjo. Parenteralni uporabi železa se moramo izogibati pri bolnikih s poslabšanim delovanjem jeter, pri katerem je sprožilni dejavnik preobremenitev z železom, še posebno pri pozni kožni porfiriji (PCT - Porphyria Cutanea Tarda). Priporočljivo je skrbno spremljanje statusa železa, da se izognemo preobremenitvi z železom.
Varnostnih podatkov o zdravljenju bolnikov s kronično boleznijo ledvic, ki so odvisni od hemodialize, z enkratnim odmerkom, večjim od 200 mg železa, ni na razpolago.
Infekcija
Parenteralno železo moramo previdno uporabljati v primeru akutnih ali kroničnih infekcij, astme, ekcemov ali atopičnih alergij. Pri bolnikih s prisotno bakteriemijo je zdravljenje s kompleksom
železa(III) s karboksimaltozo priporočljivo prekiniti. Pri bolnikih s kroničnimi infekcijami je treba zato oceniti razmerje med koristjo in tveganjem in pri tem upoštevati supresijo eritropoeze.
Ekstravazacija
Pri dajanju kompleksa železa(III) s karboksimaltozo moramo biti previdni, da se izognemo paravenskemu izlivu. Paravenski izliv tega zdravila na mestu dajanja lahko povzroči draženje kože in potencialno dolgotrajno rjavo obarvanje kože na mestu dajanja. V primeru paravenskega izliva moramo dajanje zdravila Železo Viatris nemudoma prekiniti.
Pomožne snovi
To zdravilo vsebuje 5,5 mg (0,24 mmol) natrija na ml nerazredčene disperzije, kar je enako 0,3 %
največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Absorpcija peroralno uporabljenega železa se zmanjša ob sočasni uporabi z zdravili z železom za parenteralno uporabo. Zato peroralnega zdravljenja z železom, če je potrebno, ni dovoljeno začeti prej kot vsaj 5 dni po zadnjem dajanju zdravila Železo Viatris.
Nosečnost
Na voljo je malo podatkov o uporabi kompleksa železa(III) s karboksimaltozo pri nosečnicah (glejte poglavje 5.1). Podatki pridobljeni na živalih kažejo, da železo, ki se sprošča iz kompleksa železa(III) s karboksimaltozo, lahko prehaja placentarno bariero in da lahko njegova uporaba v nosečnosti vpliva na razvoj okostja pri plodu (glejte poglavje 5.3).
Zdravilo Železo Viatris se ne sme uporabljati v prvem trimesečju nosečnosti. Pomanjkanje železa v prvem trimesečju nosečnosti je v mnogih primerih mogoče zdraviti z jemanjem zdravil z železom za peroralno uporabo. Zdravljenje z zdravilom Železo Viatris je treba omejiti na drugo in tretje trimesečje nosečnosti, uporabi pa se ga lahko le, če se oceni, da koristi odtehtajo možna tveganja tako za mater kot za plod.
Po dajanju zdravil z železom za parenteralno uporabo, se lahko pojavi bradikardija pri plodu. Običajno je prehodna in je posledica preobčutljivostne reakcije pri materi. Med intravenskim dajanjem zdravil z železom za parenteralno uporabo nosečnicam je treba stanje nerojenega otroka skrbno spremljati.
Dojenje
Klinične študije so pokazale, da je prehod železa iz kompleksa železa(III) s karboksimaltozo v materino mleko pri ljudeh zanemarljiv (≤ 1 %). Na podlagi maloštevilnih podatkov pri doječih ženskah ni verjetno, da bi dajanje kompleksa železa(III) s karboksimaltozo predstavljalo tveganje za dojenega otroka. Zdravilo Železo Viatris se lahko uporablja med dojenjem.
Plodnost
Podatkov o vplivu kompleksa železa(III) s karboksimaltozo na plodnost pri ljudeh ni. Študije na živalih (glejte poglavje 5.3) so pokazale, da zdravljenje s kompleksom železa(III) s karboksimaltozo ni imelo vpliva na plodnost.
Zdravilo Železo Viatris nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
V preglednici 4 so predstavljeni neželeni učinki, o katerih so poročali med kliničnimi študijami, v katerih je kompleks železa(III) s karboksimaltozo prejemalo > 9000 preiskovancev (vključno
z > 100 otroki in mladostniki, starimi od 1 do 17 let), in tisti o katerih so poročali v obdobju trženja (več podrobnosti je v opombah preglednice).
Neželeni učinek, o katerem najpogosteje poročajo, je slabost s siljenjem na bruhanje (ki se pojavlja pri 3,2 % preiskovancev), sledijo reakcije na mestu injiciranja/infundiranja, hipofosfatemija, glavobol, zardevanje, omotica in hipertenzija. Reakcije na mestu injiciranja/infundiranja vključujejo več neželenih učinkov, ki so posamično občasni ali redki.
Najresnejši neželeni učinek so anafilaktične reakcije (redke); poročali so o smrtnih izidih. Za več informacij glejte poglavje 4.4.
Preglednica 4: Neželeni učinki, opaženi med kliničnimi preskušanji in iz izkušenj v obdobju trženja
| Organski sistem | Pogosti (≥ 1/100 do < 1/10) | Občasni (≥ 1/1000 do< 1/100) | Redki(≥ 1/10 000 do< 1/1000) | Neznana pogostnost(1) |
| Bolezni imunskega sistema | preobčutljivost | anafilaktične reakcije | ||
| Presnovne in prehranske motnje | hipofosfatemija | |||
| Bolezni živčevja | glavobol, omotica | parestezija, disgevzija | izguba zavesti(1) | |
| Psihiatrične motnje | anksioznost(2) | |||
| Srčne bolezni | tahikardija | Kounisov sindrom(1) | ||
| Žilne bolezni | zardevanje, hipertenzija | hipotenzija | flebitis, sinkopa(2), presinkopa(2) | |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | dispneja | bronhospazem(2) | ||
| Bolezni prebavil | slabost s siljenjemna bruhanje (navzea) | bruhanje, dispepsija,bolečina v trebuhu, zaprtje, driska | flatulenca | |
| Bolezni kože in podkožja | pruritus, urtikarija, eritem, izpuščaj(3) | angioedem(2), bledica(2), sprememba obarvanosti kože na mestu oddaljenem od mesta dajanjazdravila(2) | edem obraza(1) | |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | mialgija, bolečina v hrbtu, artralgija, bolečina v okončinah, mišični krči | hipofosfatemična osteomalacija(1) |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | reakcije na mestu injiciranja/ infundiranja(4) | pireksija, utrujenost, bolečina v prsnem košu, periferni edemi, mrzlica, splošno slabo počutje | gripi podobna bolezen (ki lahko nastopi po nekaj urah ali nekaj dneh)(2) | |
| Preiskave | zvišanje vrednosti alanin aminotransferaze, zvišana vrednost aspartat aminotransferaze, zvišana vrednost gama-glutamiltransferaze,zvišana vrednost laktat dehidrogenaze v krvi, zvišana vrednost alkalne fosfataze vkrvi |
-
Neželeni učinki, o katerih so poročali izključno v obdobju trženja; ocenjeni kot redki.
-
Neželeni učinki, o katerih so poročali v obdobju trženja, ki so bili opaženi tudi v kliničnem okolju.
-
Vključuje naslednje prednostne izraze: izpuščaj (posamezni neželeni učinek določen kot občasen) in eritematozni, generalizirani, makularni, makulopapularni, pruritični izpuščaj (vsi posamezni neželeni učinki določeni kot redki).
-
Med drugim vključuje naslednje prednostne izraze: bolečina, hematom, sprememba barve, ekstravazacija, draženje, reakcija - na mestu injiciranja/infundiranja (vsi posamezni neželeni učinki določeni kot občasni) ter parestezija na mestu injiciranja/infundiranja (posamezni neželeni učinek določen kot redek).
Pediatrična populacija
Varnostni profil za otroke in mladostnike, stare od 1 do 17 let, je primerljiv s profilom pri odraslih. V 7 kliničnih študijah je kompleks železa(III) s karboksimaltozo prejelo 110 pediatričnih bolnikov. O resnih neželenih učinkih niso poročali. Neželeni učinki, o katerih so poročali in niso bili resni, so bili hipofosfatemija (n = 5), urtikarija (n = 5), reakcije na mestu injiciranja/infundiranja (n = 4), bolečine v trebuhu (n = 2), zardevanje (n = 2), glavobol (n = 2), pireksija (n = 2), zvišanje ravni jetrnih encimov (n = 2) in izpuščaj (n = 2). O zaprtju, gastritisu, hipertenziji, pruritusu in žeji so poročali le enkrat.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Uporaba zdravila Železo Viatris v količinah, večjih od količine, potrebne za popravek primanjkljaja železa v času uporabe, lahko povzroči kopičenje železa v telesnih zalogah, kar lahko sčasoma povzroči hemosiderozo. Spremljanje parametrov železa, na primer serumskega feritina in nasičenosti transferina (TSAT - Transferrin SATuration), lahko pomaga prepoznati kopičenje železa. Če je prišlo do nakopičenja železa, zdravite v skladu s standardno medicinsko prakso, npr. razmislite o uporabi kelatorja železa.
Farmakološke lastnosti - Železo 50 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: zdravila z železom za parenteralno uporabo, oznaka ATC: B03AC.
Disperzija zdravila Železo Viatris za injiciranje/infundiranje je koloidna raztopina železovega kompleksa - kompleksa železa(III) s karboksimaltozo.
Kompleks je zasnovan tako, da nadzirano sprošča železo za izrabo, ki ga lahko vežejo beljakovine, ki prenašajo (transferin) in skladiščijo (feritin) železo v telesu.
Po 24 dneh po odmerku je bila izraba 59Fe iz radioaktivno označenega kompleksa železa(III) s karboksimaltozo v eritrocitih med 91 % in 99 % pri preiskovancih s pomanjkanjem železa in med 61 % in 84 % pri preiskovancih z anemijo pri ledvični bolezni.
Zdravljenje s kompleksom železa(III) s karboksimaltozo povzroči povečanje števila retikulocitov, povišanje ravni serumskega feritina in nasičenosti transferina (TSAT) v meje normalnih vrednosti.
Klinična učinkovitost in varnost
Učinkovitost in varnost kompleksa železa(III) s karboksimaltozo so preučevali na različnih terapevtskih področjih, pri katerih je potrebno intravensko dajanje železa za odpravljanje pomanjkanja železa. Glavne študije so podrobneje opisane v nadaljevanju.
Kardiologija
Kronično srčno popuščanje
Študija CONFIRM-HF je bila dvojno slepa, randomizirana študija z dvema krakoma, v kateri so v obdobju zdravljenja, ki je trajalo 52 tednov, primerjali kompleks železa(III) s karboksimaltozo
(n = 150) s placebom (n = 151) pri preiskovancih s kroničnim srčnim popuščanjem in pomanjkanjem železa. 1. dan in 6. teden (popravna faza) so preiskovanci prejeli kompleks železa(III) s karboksimaltozo v skladu s poenostavljeno shemo odmerjanja glede na izhodiščno vrednost Hb in telesno maso pri presejanju (glejte poglavje 4.2), placebo, ali pa odmerka niso prejeli. 12., 24. in
36. teden (vzdrževalna faza) so preiskovanci prejeli kompleks železa(III) s karboksimaltozo (500 mg železa) ali placebo, če je bila raven serumskega feritina < 100 ng/ml ali 100–300 ng/ml in vrednost TSAT < 20 %. Koristi zdravljenja s kompleksom železa(III) s karboksimaltozo v primerjavi s placebom so se pokazale v primarnem končnem cilju učinkovitosti, spremembi pri 6-minutnem testu hoje (6MWT - 6‑Minute Walk Test) glede na izhodišče do 24. tedna (33 ± 11 metrov, p = 0,002). Ta učinek se je ohranil v času trajanja študije do 52. tedna (36 ± 11 metrov, p < 0,001).
Študija EFFECT-HF je bila odprta (s slepo oceno končnega cilja), randomizirana študija z dvema krakoma, v kateri so v obdobju zdravljenja, ki je trajalo 24 tednov, primerjali kompleks železa(III) s karboksimaltozo (n = 86) s standardno oskrbo (n = 86) pri preiskovancih s kroničnim srčnim popuščanjem in pomanjkanjem železa. 1. dan in 6. teden (popravna faza) so preiskovanci prejeli kompleks železa(III) s karboksimaltozo v skladu s poenostavljeno shemo odmerjanja glede na izhodiščno vrednost Hb in telesno maso pri presejanju (glejte poglavje 4.2) ali standardno oskrbo.
12. teden (vzdrževalna faza) so preiskovanci prejeli kompleks železa(III) s karboksimaltozo (500 mg
železa) ali standardno oskrbo, če je bila raven serumskega feritina < 100 ng/ml ali od
100 do 300 ng/ml in vrednost TSAT < 20 %. Koristi zdravljenja s kompleksom železa(III) s karboksimaltozo v primerjavi s standardno oskrbo so se pokazale v primarnem končnem cilju učinkovitosti, spremembi največje aerobne kapacitete (VO2), prilagojene na telesno maso, glede na izhodišče do 24. tedna (povprečje izračunano po metodi najmanjših kvadratov (LS) 1,04 ± 0,44,
p = 0,02).
Nefrologija
Od hemodialize odvisna kronična ledvična bolezen
Študija VIT-IV-CL-015 je bila odprta, randomizirana študija z vzporednima skupinama, v kateri so pri preiskovancih z anemijo zaradi pomanjkanja železa, ki so bili na hemodializi, primerjali kompleks železa(III) s karboksimaltozo (n = 97) in železov(III) oksid saharat (n = 86). Preiskovanci so prejemali kompleks železa(III) s karboksimaltozo ali železov(III) oksid saharat 2–3-krat na teden v enkratnih odmerkih 200 mg železa neposredno v dializator, dokler ni bil dosežen kumulativni odmerek železa izračunan glede na posameznika (povprečni kumulativni odmerek železa v obliki kompleksa železa(III) s karboksimaltozo: 1700 mg). Primarni končni cilj učinkovitosti je bil odstotek preiskovancev, pri katerih se je raven Hb zvišala za ≥ 1,0 g/dl v 4 tednih od izhodišča. Po 4 tednih od izhodišča se je na zdravljenje s kompleksom železa(III) s karboksimaltozo odzvalo 44,1 % bolnikov (tj. povišanje ravni Hb za > 1,0 g/dl), v primerjavi s 35,3 % bolnikov, ki so prejemali železov(III) oksid saharat (p = 0,2254).
Od hemodialize neodvisna kronična ledvična bolezen
Študija 1VIT04004 je bila odprta, randomizirana študija, nadzorovana z uporabo druge učinkovine, v kateri so preučevali varnost in učinkovitost kompleksa železa(III) s karboksimaltozo (n = 147) v primerjavi s peroralnim železom (n = 103). Preiskovanci v skupini s kompleksom železa(III) s karboksimaltozo so prejeli 1000 mg železa ob izhodišču in 500 mg železa po 14 in 28 dneh, če je bila vrednost TSAT < 30 % in raven serumskega feritina < 500 ng/ml, ob vsakem obisku. Preiskovanci v skupini s peroralnim železom so prejemali 65 mg železa v obliki železovega(II) sulfata trikrat na dan od izhodišča do 56. dneva. Preiskovance so spremljali do 56. dneva. Primarni končni cilj učinkovitosti je bil odstotek preiskovancev, pri katerih se je raven Hb zvišala za ≥ 1,0 g/dl kadarkoli med izhodiščem in koncem študije ali časom vsakega obiska. Do tega je prišlo pri 60,54 % preiskovancev, ki so prejemali kompleks železa(III) s karboksimaltozo, in 34,7 % preiskovancev iz skupine, ki je prejemalo peroralno železo (p < 0,001). Povprečna sprememba ravni hemoglobina do 56. dneva/konca študije je bila 1,0 g/dl v skupini, ki je prejemala kompleks železa(III) s karboksimaltozo, in 0,7 g/dl v skupini, ki je prejemala peroralno železo (p = 0,034, 95-odstotni IZ: 0,0; 0,7).
Gastroenterologija
Kronična vnetna črevesna bolezen
Študija VIT-IV-CL-008 je bila randomizirana, odprta študija, v kateri so primerjali učinkovitost kompleksa železa(III) s karboksimaltozo in peroralnega železovega(II) sulfata pri zmanjševanju anemije zaradi pomanjkanja železa pri preiskovancih s kronično vnetno črevesno boleznijo (IBD - Inflammatory Bowel Disease). Preiskovanci so prejemali bodisi kompleks železa(III) s karboksimaltozo (n = 111) v enkratnih odmerkih do 1000 mg železa enkrat na teden, dokler niso dosegli odmerka železa izračunanega glede na posameznika (po Ganzonijevi formuli) (povprečni kumulativni odmerek železa: 1490 mg), ali 100 mg železa v obliki železovega(II) sulfata dvakrat na dan (n = 49) 12 tednov. Pri preiskovancih, ki so prejemali kompleks železa(III) s karboksimaltozo, je prišlo do povprečnega zvišanja ravni Hb od izhodišča do 12. tedna za 3,83 g/dl, kar ni bilo slabše od 12-tedenskega zdravljenja dvakrat na dan z železovim(II) sulfatom (3,75 g/dl, p = 0,8016).
Študija FER-IBD-07-COR je bila randomizirana, odprta študija, v kateri so primerjali učinkovitost kompleksa železa(III) s karboksimaltozo in železovega(III) oksid saharata pri preiskovancih z remitentno ali blago IBD. Preiskovanci, ki so prejemali kompleks železa(III) s karboksimaltozo, so dobivali odmerke v skladu s poenostavljeno shemo odmerjanja glede na izhodiščno raven Hb in telesno maso (glejte poglavje 4.2) v enkratnih odmerkih do 1000 mg železa, preiskovanci, ki so prejemali železov(III) oksid saharat, pa so dobivali odmerke v skladu z odmerki železa izračunanimi glede na posameznika po Ganzonijevi formuli v odmerkih po 200 mg železa, dokler ni bil dosežen
kumulativni odmerek železa. Preiskovance so spremljali 12 tednov. Do 12. tedna je do odziva (opredeljenega kot zvišanje ravni Hb ≥ 2 g/dl) prišlo pri 65,8 % preiskovancev, ki so prejemali kompleks železa(III) s karboksimaltozo (n = 240; povprečni kumulativni odmerek železa: 1414 mg), v primerjavi s 53,6 % preiskovancev, ki so prejemali železov(III) oksid saharat (n = 235; povprečni kumulativni odmerek 1207 mg; p = 0,004). Pri 83,8 % preiskovancih, zdravljenih s kompleksom železa(III) s karboksimaltozo , v primerjavi s 75,9 % preiskovancev, zdravljenih z železovim(III) oksid saharatom, se je raven Hb zvišala za ≥ 2 g/dl oziroma so do 12. tedna dosegli normalne vrednosti (p = 0,019).
Zdravje žensk
Po porodu
Študija VIT-IV-CL-009 je bila randomizirana, odprta študija enakovrednosti, v kateri so primerjali učinkovitost kompleksa železa(III) s karboksimaltozo (n = 227) in železovega(II) sulfata (n = 117), pri ženskah, ki so imele poporodno anemijo. Preiskovanke so prejemale bodisi kompleks železa(III) s karboksimaltozo v enkratnih odmerkih do 1000 mg železa, dokler ni bil dosežen njihov kumulativni odmerek železa izračunan glede na posameznico (po Ganzonijevi formuli), ali 100 mg železa v obliki peroralnega železovega(II) sulfata dvakrat na dan 12 tednov. Preiskovanke so spremljali 12 tednov.
Povprečna sprememba ravni Hb od izhodišča do 12. tedna je bila 3,37 g/dl v skupini, ki je prejemala kompleks železa(III) s karboksimaltozo (n = 179; povprečni kumulativni odmerek železa: 1347 mg), v primerjavi s 3,29 g/dl v skupini, ki je prejemala železov(II) sulfat (n = 89), kar je pokazalo, da sta zdravljenji enakovredni.
Nosečnost
Intravenskih zdravil z železom se med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen če je to nujno potrebno. Zdravljenje s kompleksom železa(III) s karboksimaltozo je treba omejiti na drugo in tretje trimesečje nosečnosti, če se oceni, da koristi odtehtajo možna tveganja tako za mater kot za plod, glejte poglavje 4.6.
Maloštevilni podatki o varnosti zdravila pri nosečnicah so pridobljeni na podlagi študije FERASAP-200901, randomizirane, odprte študije, v kateri so v obdobju zdravljenja, ki je trajalo 12 tednov, primerjali kompleks železa(III) s karboksimaltozo (n = 121) in peroralni železov(II) sulfat (n = 115), pri nosečnicah v drugem in tretjem trimesečju, ki so imele anemijo zaradi pomanjkanja železa.
Preiskovanke so kompleks železa(III) s karboksimaltozo prejemale v kumulativnih odmerkih 1000 mg ali 1500 mg železa (povprečni kumulativni odmerek: 1029 mg železa) glede na raven Hb in telesno maso pri presejanju, ali 100 mg železa v obliki peroralnega železa dvakrat na dan 12 tednov.
Pojavnost neželenih učinkov, ki so izhajali iz zdravljenja, je bila podobna v skupini žensk, zdravljenih s kompleksom železa(III) s karboksimaltozo (11,4 %), in v skupini, zdravljeni s peroralnim železom (15,3 %). Z zdravljenjem povezani neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali, so bili slabost s siljenjem na bruhanje, bolečine v zgornjem delu trebuha in glavobol. Ocene Apgar in parametri železa pri novorojenčkih so bili v obeh zdravljenih skupinah podobni.
Pediatrična populacija
Mladostniki, stari 14 let ali več, so bili vključeni v 4 študije pri odraslih. Poleg tega so bile izvedene pediatrične študije pri otrocih in mladostnikih, starih od 1 do 17 let, z anemijo zaradi pomanjkanja železa. Najpogostejše etiologije anemije zaradi pomanjkanja železa so bile bolezni prebavil (npr. kronična vnetna črevesna bolezen, gastritis, ki ga povzroča bakterija Helicobacter pylori, celiakija) in močne krvavitve iz maternice.
V prospektivni farmakokinetični/farmakodinamični študiji faze II (1VIT13036) je bilo 35 otrok z mediano starosti 9,8 let (razpon: 1,5–17,5 let) zdravljenih v skupinah, v katerih so prejeli po 2 zaporedna odmerka, enkratni odmerki kompleksa železa(III) s karboksimaltozo so bili 7,5 mg železa/kg telesne mase (n = 16) ali 15 mg železa/kg telesne mase (n = 19), pri čemer je bil največji odmerek 750 mg železa. Ravni Hb, feritina in TSAT so se povišale v odvisnosti od odmerka. 35. dan po injiciranju je bilo povprečno (s standardno deviacijo (SD) navedeno v oklepaju) zvišanje ravni Hb 1,9 (1,38) g/dl pri kompleksu železa(III) s karboksimaltozo v odmerkih 7,5 mg železa/kg in
2,8 (1,15) g/dl pri kompleksu železa(III) s karboksimaltozo v odmerkih 15 mg železa/kg. Glejte tudi poglavje 4.8.
V prospektivni, odprti študiji faze III z vzporednima skupinama (1VIT17044) so učinkovitost in varnost kompleksa železa(III) s karboksimaltozo primerjali s peroralnim zdravljenjem z železom. 40 otrok z mediano starosti 14,5 let (razpon: od 1 do 17 let) je bilo zdravljenih z 2 odmerkoma kompleksa železa(III) s karboksimaltozo v odmerku 15 mg železa/kg telesne mase v 7-dnevnem intervalu (največji enkratni odmerek je znašal 750 mg), 39 otrok z mediano starosti 14,0 let (razpon: od 1 do 17 let) pa je bilo zdravljenih 28 dni s peroralnim železovim(II) sulfatom. Podobno zvišanje
ravni Hb so opazili tako po zdravljenju s kompleksom železa(III) s karboksimaltozo kot po zdravljenju s peroralnim železovim(II) sulfatom. Zvišanje ravni Hb od izhodišča do 35. dne (povprečje izračunano po metodi LS [95-% IZ]) je bilo 2,22 [1,69; 2,75] g/dl po kompleksu železa(III) s karboksimaltozo in 1,92 [1,43; 2,41] g/dl po peroralnem železovem(II) sulfatu. Skupaj je 87,5 % bolnikov v skupini, ki je prejemala intravensko železo, doseglo zvišanje ravni Hb > 1 g/dl ob koncu študije. Zvišanje ravni feritina in TSAT, ki se uporabljata kot merilo za zapolnitev zalog železa, je bilo višje po zdravljenju s kompleksom železa(III) s karboksimaltozo v primerjavi s peroralnim zdravljenjem z železovim(II) sulfatom, s povišanjem ravni feritina od izhodišča do 35. dne (povprečje izračunano po metodi LS [95-
% IZ]) 132,1 [105,44; 158,76] ng/ml po uporabi kompleksa železa(III) s karboksimaltozo in 11,0 [–15,62; 37,65] ng/ml po jemanju peroralnega železovega(II) sulfata. Ustrezno povišanje vrednosti TSAT je bilo 24,3 [19,19; 29,41] % oziroma 8,7 [3,70; 13,63] %. Glejte tudi poglavje 4.8.
Spremljanje ravni feritina po nadomestnem zdravljenju
Obstaja malo podatkov, pridobljenih v študiji VIT-IV-CL-008, ki kažejo, da ravni feritina hitro upadajo 2–4 tedne po nadomestitvi, kasneje pa upadajo počasneje. V 12 tednih nadaljevalne študije povprečne ravni feritina niso upadle na ravni, ko bi bilo morda treba razmisliti o ponovnem zdravljenju. Posledično razpoložljivi podatki ne podajajo nedvoumnega optimalnega časa za ponovno merjenje ravni feritina, vseeno pa se zdi ocenjevanje ravni feritina prej kot po 4 tednih po nadomestnem zdravljenju prenagljeno. Zato je priporočljivo, da naj nadaljnjo ponovno oceno ravni feritina opravi zdravnik na podlagi stanja posameznega bolnika.
Porazdelitev
S pozitronsko emisijsko tomografijo so pokazali, da se 59Fe in 52Fe iz kompleksa železa(III) s karboksimaltozo hitro izločata iz krvi, prenašata v kostni mozeg in odlagata v jetrih in vranici.
Po uporabi enkratnega odmerka kompleksa železa(III) s karboksimaltozo s 100 mg do 1000 mg železa pri preiskovancih s pomanjkanjem železa so največje skupne koncentracije železa v serumu, od
37 μg/ml do 333 μg/ml, dosežene po 15 minutah oziroma 1,21 ure. Volumen centralnega porazdelitvenega prostora se dobro ujema z volumnom plazme (okrog 3 litri).
Izločanje
Injicirano ali infundirano železo se je hitro očistilo iz plazme, končni razpolovni čas je bil od
7 do 12 ur, srednji čas zadrževanja (MRT - Mean Residence Time) pa od 11 do 18 ur. Odstranjevanje železa skozi ledvici je bilo zanemarljivo.
Pediatrična populacija
Farmakokinetične lastnosti kompleksa železa(III) s karboksimaltozo v odmerku 15 mg železa/kg so bile podobne tistim pri odraslih bolnikih s pomanjkanjem železa. Raven serumskega železa se je povišala sorazmerno z odmerkom po enkratnem odmerku 7,5 mg železa/kg ali 15 mg železa/kg. Po enkratnem odmerku kompleksa železa(III) s karboksimaltozo 15 mg železa/kg telesne mase (največ 750 mg) so bile po 1,12 ure izmerjene povprečne najvišje vrednosti skupnega serumskega železa 310 μg/ml. Končni razpolovni čas je bil 9,8 ure, volumen porazdelitve, ocenjen z analizo
farmakokinetike v populaciji, pa od 0,42 do 3,14 l. Na podlagi simulacij, ki so temeljile na modelu, so imeli pediatrični preiskovanci običajno manjšo sistemsko izpostavljenost (manjša AUC0-72h) v primerjavi z odraslimi (mediana glede na starostno skupino: 3340 μg × h/ml (od 1 do 2 let), 4110 μg
× h/ml (od 3 do 12 let), 4740 μg × h/ml (od 13 do 17 let), 8864 μg × h/ml (odrasli)).
Farmacevtski podatki - Železo 50 mg/ml
klorovodikova kislina (za uravnavanje pH) natrijev hidroksid (za uravnavanje pH) voda za injekcije
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
Rok uporabnosti zdravila, pakiranega za prodajo:
3 leta
Rok uporabnosti po prvem odprtju vsebnika:
Z mikrobiološkega vidika je treba zdravilo takoj uporabiti, razen če način odpiranja izključuje tveganje za mikrobiološko kontaminacijo.
Rok uporabnosti po razredčenju s sterilno 0,9-odstotno (m/V) raztopino natrijevega klorida: Kemična in fizikalna stabilnost razredčenega zdravila med uporabo je bila dokazana za 72 ur pri 25 °C.
Z mikrobiološkega stališča je treba razredčeno zdravilo uporabiti takoj po razredčenju. Če zdravilo ni uporabljeno takoj, je za čas in pogoje shranjevanja pred uporabo odgovoren uporabnik sam in običajno ne smejo presegati 24 ur pri temperaturi od 2 do 8 °C, razen če je razredčenje potekalo v nadzorovanih in validiranih aseptičnih pogojih.
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo. Shranjujte pri temperaturi do
30 ºC. Ne zamrzujte.
Za pogoje shranjevanja po redčenju ali odprtju zdravila glejte poglavje 6.3.
Zdravilo Železo Viatris je dobavljeno v viali (steklo tipa I) s temno sivim zamaškom (iz bromobutilne gume) in aluminijasto zaporko ter vsebuje:
-
2 ml disperzije, ki vsebuje 100 mg železa. Pakiranja po 1, 2 ali 5 vial.
-
10 ml disperzije, ki vsebuje 500 mg železa. Pakiranja po 1, 2 ali 5 vial.
-
20 ml disperzije, ki vsebuje 1000 mg železa. Pakiranje po 1 vialo.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Pred uporabo preglejte viale in se prepričajte, da v njih ni usedline in da niso poškodovane. Uporabite samo tiste, ki vsebujejo homogeno disperzijo brez usedline.
Ena viala zdravila Železo Viatris je namenjena samo za enkratno uporabo. Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.
Zdravilo Železo Viatris smemo mešati samo s sterilno 0,9-odstotno (m/V) raztopino natrijevega klorida. Drugih intravenskih raztopin za razredčevanje in drugih zdravil ne smemo uporabljati, ker bi lahko prišlo do obarjanja in/ali interakcije. Za navodila za razredčevanje do ustreznega odmerka železa glejte poglavje 4.2, preglednico 3.
Obdobje kemične in fizikalne stabilnosti med uporabo za razredčeno zdravilo, navedeno v poglavju 6.3, temelji na študijah stabilnosti zdravila, razredčenega na končno koncentracijo železa 2-5 mg/ml.