Kvetiapin Arrow 150 mg filmsko obložene tablete

Zdravljenje shizofrenije.

Zdravljenje zmerne do hude manične epizode. Zdravljenje epizod velike depresije pri bipolarni motnji.

Pri kvetiapinu ni dokazano, da bi preprečeval ponovitve maničnih ali depresivnih epizod (glejte poglavje 5.1).

Kvetiapin Arrow filmsko obložene tablete se lahko jemljejo s hrano ali brez.

Odrasli

Za zdravljenje shizofrenije:

Kvetiapin dajemo dvakrat na dan.

Skupni dnevni odmerki za prve štiri dni zdravljenja so: 50 mg (1. dan), 100 mg (2. dan), 200 mg (3. dan) in 300 mg (4. dan).

Po četrtem dnevu zdravljenja odmerek titriramo, tako da dosežemo običajno učinkovit odmerek, ki je 300 do 450 mg na dan. Glede na klinično odzivnost na zdravljenje in posameznikovo

prenašanje zdravila lahko odmerek prilagajamo v območju od 150 do 750 mg na dan.

Za zdravljenje maničnih epizod, povezanih z bipolarno motnjo:

Kvetiapin dajemo dvakrat na dan.

Skupni dnevni odmerki za prve štiri dni zdravljenja so: 100 mg (1. dan), 200 mg (2. dan), 300 mg (3. dan) in 400 mg (4. dan). Nadaljnje prilagajanje odmerka do 800 mg/dan do 6. dneva mora biti postopno, povečanje odmerka naj ne bo večje kot 200 mg na dan.

Glede na klinično odzivnost na zdravljenje in posameznikovo prenašanje zdravila lahko odmerek prilagajamo v območju od 200 do 800 mg na dan. Običajno učinkovit odmerek je med 400 do 800 mg na dan.

Za zdravljenje epizod depresije pri bipolarni motnji:

Kvetiapin dajemo enkrat dnevno, pred spanjem, ker to lahko zmanjša možnost sedacije čez dan.

Skupni dnevni odmerki za prve štiri dni zdravljenja so: 50 mg (1. dan), 100 mg (2. dan), 200 mg (3. dan) in 300 mg (4. dan). Priporočeni dnevni odmerek je 300 mg. Glede na bolnikov odziv se lahko kvetiapin titrira do odmerka 600 mg na dan. Antidepresivna učinkovitost je dokazana s 300 mg in 600 mg na dan, a v skupini, ki je dobivala 600 mg na dan, med kratkotrajnim zdravljenjem niso opazili dodatne koristi v primerjavi s 300 mg (glejte poglavje 5.1).

Klinična preskušanja so pokazala, da je pri posameznih bolnikih potrebno zmanjšati odmerek do minimalnega odmerka, 200 mg kvetiapina, da se izognemo pojavu tolerance na zdravilo. Pri zdravljenju depresivnih epizod pri bipolarni motnji mora zdravilo predpisati zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem bipolarnih motenj.

Starejši bolniki

Kot druge antipsihotike moramo tudi kvetiapin pri starejših bolnikih uporabljati previdno, zlasti v začetnem obdobju odmerjanja zdravila. Morda bo potrebno počasnejše titriranje odmerka in nižji dnevni terapevtski odmerek kot pri mlajših bolnikih, odvisno od kliničnega odgovora na zdravljenje in posameznikovega prenašanja zdravila. V primerjavi z mlajšimi bolniki je srednji

plazemski očistek kvetiapina pri starejših zmanjšan za 30 do 50 %.

Učinkovitost in varnost nista ocenjeni pri bolnikih, starejših od 65 let, z depresivnimi epizodami v okviru bipolarne motnje.

Otroci in mladostniki

Pri otrocih in mladostnikih varnost in učinkovitost kvetiapina nista raziskani.

Okvara ledvic

Pri bolnikih z okvaro ledvic prilagoditev odmerka ni potrebna.

Okvara jeter

Kvetiapin se obsežno presnavlja v jetrih, zato ga moramo pri bolnikih z znano jetrno okvaro uporabljati previdno, posebej v začetnem obdobju odmerjanja.

Bolniki z znanim jetrnim popuščanjem naj začnejo zdravljenje s 25 mg/dan. Odmerek se lahko povečuje dnevno za 25 do 50 mg, dokler ni dosežen učinkovit odmerek, ki je odvisen od

kliničnega odgovora na zdravljenje in posameznikovega prenašanja zdravila.

Preobčutljivost za kvetiapin ali katerokoli pomožno snov.

Kontradicirana je sočasna uporaba z zaviralci citokroma P450 3A4, kot so zaviralci proteaz HIV, azolni antimikotiki, eritromicin, klaritromicin in nefazodon (glejte tudi poglavje 4.5).

Samomor/samomorilne misli ali klinično poslabšanje

Depresija pri bipolarni motnji je povezana z večjim tveganjem za pojav samomorilnih misli, samopoškodovanja in samomorilnosti (s samomorom povezani dogodki). Takšno tveganje obstaja, vse dokler ne pride do znatnega izboljšanja zdravstvenega stanja. Ker se prvih nekaj

tednov zdravljenja ali dlje zdravstveno stanje morda še ne bo izboljšalo, je treba bolnike skrbno

nadzirati vse dokler ne pride do izboljšanja. Splošne klinične izkušnje kažejo, da se tveganje za samomor v zgodnji fazi izboljšanja lahko poveča.

V kliničnih preskušanjih pri bolnikih s hudimi depresivnimi epizodami pri bipolarni motnji je bilo opaženo večje tveganje za pojav samomorilnega vedenja pri mladih odraslih (mlajših od 25 let), ki so uporabljali kvetapin v primerjavi s tistimi, ki so uporabljali placebo (3,0 % v primerjavi z 0

%).

Zaspanost

Zdravljenje s kvetiapinom so povezali z zaspanostjo in sorodnimi simptomi, npr. sedacijo (glejte poglavje 4.8). V kliničnih preskušanjih zdravljenja bolnikov z bipolarno depresijo so se po navadi pojavili v prvih 3 dneh zdravljenja in so bili pretežno blagi do zmerni. Bolniki z bipolarno depresijo, ki se jim pojavi zelo izrazita zaspanost, bodo morda potrebovali pogostejše preglede vsaj 2 tedna od pojava zaspanosti, ali dokler se simptomi ne izboljšajo; v poštev lahko pride tudi prekinitev zdravljenja.

Srčno-žilna bolezen

Kvetiapin je treba uporabljati previdno pri bolnikih z znano srčno-žilno boleznijo, možgansko-žilno boleznijo ali drugih stanjih, ki povečajo nagnjenost k hipotenziji. Kvetiapin lahko povzroči ortostatsko hipotenzijo, zlasti v času začetnega prilagajanja odmerka, zato je treba odmerek v tem primeru zmanjšati ali ga titrirati postopno.

Konvulzije

V nadzorovanih kliničnih preskušanjih se pogostnost konvulzij med bolniki, ki so jemali kvetiapin, in tistimi, ki so jemali placebo, ni razlikovala. Kot pri drugih antipsihotikih, moramo biti previdni pri zdravljenju bolnikov s konvulzijami v anamnezi (glejte poglavje 4.8).

Tardivna diskinezija

Če se pojavijo znaki in simptomi tardivne diskinezije, moramo razmisliti o možnosti zmanjšanja odmerka kvetiapina ali o prekinitvi zdravljenja z njim (glejte poglavje 4.8).

Nevroleptični maligni sindrom

Pojav nevroleptičnega malignega sindroma povezujejo z antipsihotičnim zdravljenjem, vključno s kvetiapinom (glejte poglavje 4.8). Klinični znaki sindroma so hipertermija, spremembe

psihičnega statusa, mišična togost, avtonomna nestabilnost in povečane vrednosti kreatin-fosfokinaze. Če se pojavijo znaki nevroleptičnega malignega sindroma, moramo zdravljenje s kvetiapinom prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje.

Huda nevtropenija

V kliničnih preskušanjih s kvetiapinom so občasno poročali o hudi nevtropeniji (število nevtrofilcev < 0,5 x 10⁹/l). Večina primerov hude nevtropenije se je pojavila v nekaj mesecih po začetku jemanja kvetiapina. Očitne povezave z odmerjanjem ni bilo. Med obdobjem

pomarketinške uporabe sta levkopenija in/ali nevtropenija po prenehanju zdravljenja s kvetiapinom izginili. Možna dejavnika tveganja za nevtropenijo sta že obstoječe manjše število belih krvnih celic in predhodna, z zdravili povzročena nevtropenija. Kvetiapina ne smejo jemati bolniki, ki imajo število nevtrofilcev < 1,0 x 10⁹/l. Pri bolnikih je potrebno biti pozoren na znake in simptome okužb in jim redno pregledovati število nevtrofilcev (dokler ne presežejo vrednosti 1,5 x 10⁹/l) (glejte poglavje 5.1).

Lipidi

V kliničnih preskušanjih s kvetiapinom so opazili povečanje koncentracije trigliceridov in holesterola (glejte poglavje 4.8). Povečanje koncentracije lipidov je treba ustrezno klinično obravnavati.

Ekstrapiramidni simptomi

V kliničnih preskušanjih, kontroliranih s placebom je bil kvetiapin med zdravljenjem depresivnih epizod pri bolnikih z bipolarno motnjo povezan z večjo incidenco ekstrapiramidnih simptomov (EPS) kot placebo (glejte poglavje 4.8).

Medsebojno delovanje

Glejte tudi poglavje 4.5.

Sočasna uporaba kvetiapina in močnih induktorjev jetrnih encimov, kot sta karbamazepin ali

fenitoin, bistveno zmanjša plazemske koncentracije kvetiapina, kar lahko vpliva na učinkovitost zdravljenja s kvetiapinom. Pri bolnikih, ki prejemajo induktor jetrnih encimov, lahko kvetiapin uvedemo le, če zdravnik oceni, da so koristi zdravljenja s kvetiapinom večje kot tveganja pri prekinitvi zdravljenja z induktorjem jetrnih encimov. Pomembno je, da je vsaka sprememba v zdravljenju z induktorjem postopna, in če je treba, lahko induktor nadomestimo z zdravilom, ki ne inducira jetrnih encimov (npr. natrijevim valproatom).

Hiperglikemija

Med zdravljenjem s kvetiapinom so zelo redko poročali o hiperglikemiji ali poslabšanju že

obstoječe sladkorne bolezni. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo in bolnikih z dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni, zato svetujemo ustrezno klinično spremljanje (glejte poglavje 4.8).

Venska tromboembolija

Med uporabo antipsihotičnih zdravil so bili opisani primeri venske trombembolije (VTE). Bolniki, ki prejemajo antipsihotike, imajo pogosto pridobljene dejavnike tveganja za VTE. Zato je treba pred in med zdravljenjem s kvetiapinom ugotoviti vse možne dejavnike tveganja in ukrepati preventivno.

Podaljšanje intervala QT

V kliničnih preskušanjih in pri uporabi v skladu s Povzetkom glavnih značilnosti zdravila, kvetiapin ni bil povezan s stalnim povečevanjem absolutnih intervalov QT. Pri prevelikem odmerjanju (glejte poglavje 4.9) pa so opazili podaljšanje intervala QT. Kot pri drugih

antipsihotikih, je tudi pri kvetiapinu potrebna pozornost pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi ali družinsko anamnezo QT podaljšanja. Obenem je potrebna previdnost, če kvetiapin predpišete

skupaj z zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval QTc in sočasno z nevroleptiki, posebej pri starejših, pri bolnikih s prirojenim sindromom dolgega intervala QT ter pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem, srčno hipertrofijo, hipokaliemijo ali hipomagneziemijo (glejte poglavje 4.5).

Odtegnitev

Akutni odtegnitveni simptomi kot so nespečnost, slabost, glavobol, diareja, bruhanje, omotica in razdražljivost so bili opisani po nenadnem prenehanju zdravljenja s kvetiapinom. Priporočljivo je postopno prenehanje zdravljenja, ki traja najmanj en ali dva tedna (glejte poglavje 4.8).

Starejši bolniki s psihozo, povezano z demenco

Kvetiapin ni odobren za zdravljenje bolnikov s psihozo, povezano z demenco.

V randomiziranih, s placebom kontroliranih preskušanjih so v populaciji dementnih bolnikov ob uporabi nekaterih atipičnih antipsihotikov, zabeležili 3-kratno povečanje tveganja za možgansko-žilne neželene učinke. Mehanizem tega povečanja ni znan. Povečanega tveganja se ne sme izključiti za ostale antipsihotike ali druge populacije bolnikov. Pri uporabi kvetiapina je potrebna previdnost pri zdravljenju bolnikov z dejavniki tveganja za možgansko kap.

V metaanalizi atipičnih antipsihotičnih zdravil so ugotovili, da pri starejših bolnikih s psihozo, povezano z demenco, obstaja povečano tveganje za smrt v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo, toda v dveh 10-tedenskih, s placebom kontroliranih preskušanjih s kvetiapinom v isti populaciji bolnikov (n=710; povprečna starost 83 let; razpon 56-99 let), je bila pojavnost smrtnosti pri bolnikih, ki so jih zdravili s kvetiapinom 5,5 % in 3,2 % v skupini, ki je prejemala placebo. Vzroki smrti v teh preskušanjih so bili različni in v skladu s pričakovanji za to

populacijo. Ti podatki ne potrjujejo vzročne povezave med zdravljenjem s kvetiapinom in smrtjo pri starejših bolnikih z demenco.

Dodatne informacije

Podatki o uporabi kvetiapina v kombinaciji z valproatom ali litijem pri zdravljenju zmernih do hudih maničnih epizod so omejeni; kombinirano zdravljenje pa so bolniki dobro prenašali (glejte poglavji 4.8 in 5.1). Podatki so v 3. tednu pokazali aditivni učinek. Druga študija ni pokazala

aditivnega učinka v 6. tednu. Podatki o kombiniranem zdravljenju po 6. tednu niso na voljo.

Drugi

To zdravilo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko

zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorbcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Kvetiapin Arrow 25 mg filmsko obložene tablete vsebujejo barvili sončno rumeno FCF (E110) in alurno rdeče AC (E129), ki lahko povzročita alergijske reakcije.

Kvetiapin Arrow 150 mg filmsko obložene tablete vsebujejo barvilo alurno rdeče AC (E129), ki lahko povzroči alergijske reakcije.

Glede na primarne učinke kvetiapina na osrednji živčni sistem moramo biti previdni pri uporabi kvetiapina v kombinaciji z drugimi zdravili s centralnim delovanjem in alkoholom.

Citokrom P450 (CYP) 3A4 je encim, ki je primarno odgovoren za presnovo kvetiapina s

citokromom P450. V študijah interakcij pri zdravih prostovoljcih je sočasna uporaba kvetiapina (odmerek 25 mg) s ketokonazolom, zaviralcem CYP3A4, povzročila 5- do 8-kratno povečanje AUC kvetiapina. Sočasna uporaba kvetiapina z zaviralci CYP3A4 je zato kontraindicirana. Prav tako ni priporočljiva uporaba kvetiapina skupaj s sokom grenivke.

V preskušanjih s ponavljajočimi odmerki za oceno farmakokinetike kvetiapina, uporabljenega pred in med zdravljenjem s karbamazepinom (znan induktor jetrnih encimov), so pri bolnikih ugotovili, da sočasna uporaba karbamazepina pomembno zviša očistek kvetiapina. To povečanje očistka je zmanjšalo sistemsko izpostavljenost kvetiapinu (izmerjeno z AUC) v povprečju na 13-

% izpostavljenost glede na uporabo samega kvetiapina; pri nekaterih bolnikih so opazili še večji učinek. Kot posledica tega medsebojnega delovanja lahko pride do nižjih plazemskih

koncentracij, kar lahko vpliva na učinkovitost zdravljenja s kvetiapinom.

Sočasno zdravljenje s kvetiapinom in fenitoinom (induktor mikrosomalnih encimov) je

povzročilo izrazito povečanje očistka kvetiapina za približno 450 %. Pri bolnikih, ki prejemajo

induktor jetrnih encimov, se zdravljenje s kvetiapinom lahko začne le, če zdravnik oceni, da so koristi zdravljenja s kvetiapinom večje kot tveganja pri prekinitvi zdravljenja z induktorjem jetrnih encimov. Pomembno je, da je vsaka sprememba v zdravljenju z induktorjem postopna, in če je treba, lahko induktor nadomestimo z zdravilom, ki ne inducira jetrnih encimov (npr. natrijevim valproatom) (glejte tudi poglavje 4.4).

Pri sočasnem jemanju kvetiapina z antidepresivom imipraminom (znanim zaviralcem CYP 2D6) ali fluoksetinom (znanim zaviralcem CYP 3A4 in CYP 2D6) se farmakokinetika kvetiapina ni spremenila v znatni meri.

Pri sočasnem jemanju kvetiapina z antipsihotikom risperidonom ali haloperidolom se farmakokinetika kvetiapina ni spremenila v znatni meri. Pri sočasni uporabi kvetiapina in tioridazina se poveča očistek kvetiapina za približno 70 %.

Pri sočasnem jemanju kvetiapina s cimetidinom se farmakokinetika kvetiapina ni spremenila. Farmakokinetika litija se pri sočasnem jemanju s kvetiapinom ni spremenila.

Sočasno jemanje natrijevega valproata in kvetiapina ni spremenila njune farmakokinetike v

klinično pomembnem obsegu. Formalnih študij medsebojnega delovanja s pogosto uporabljanimi srčno-žilnimi zdravili niso izvedli.

Potrebna je previdnost pri jemanju kvetiapina sočasno z zdravili, za katere je znano, da povzročajo elektrolitsko neravnovesje ali podaljšajo QTc interval.

Nosečnost:

Pri nosečnicah varnost in učinkovitost kvetiapina nista ugotovljeni (glejte poglavje 5.3). Do zdaj v raziskavah na živalih ni bilo znakov, ki bi kazali na škodljive učinke, čeprav možnih učinkov na oko ploda še niso preučevali. Kvetiapin se sme zato uporabljati med nosečnostjo le, če koristi zdravljenja upravičujejo možna tveganja. Pri novorojencih mater, ki so v času nosečnosti jemale kvetiapin, so bili opaženi odtegnitveni simptomi.

Pri zarodkih, ki so bili v tretjem trimesečju nosečnosti izpostavljeni antipsihotikom (vključno s kvetiapinom), obstaja tveganje za nastanek neželenih učinkov med porodom. Neželeni učinki lahko vključujejo ekstrapiramidalne in/ali odtegnitvene simptome različne stopnje resnosti in trajanja. Poročali so o vznemirjenju, hipertoniji, hipotoniji, tresenju, somnolenci, dihalni stiski ali motnji hranjenja. Zato je potrebno novorojenčke skrbno spremljati.

Dojenje:

Ni znano, kolikšna količina kvetiapina se izloča v materino mleko. Ženskam, ki dojijo, svetujemo, naj dojenje med zdravljenjem s kvetiapinom prekinejo.

Zaradi svojih primarnih učinkov na osrednji živčni sistem lahko kvetiapin vpliva na dejavnosti, ki zahtevajo pozornost. Zato je potrebno bolnikom svetovati, da ne vozijo ali upravljajo s stroji, dokler ni znana njihova individualna dovzetnost za ta učinek.

Neželeni učinki kvetiapina, o katerih so poročali najpogosteje, so zaspanost, omotica, suha usta, blaga astenija, zaprtost, tahikardija, ortostatska hipotenzija in dispepsija.

Kot pri drugih antipsihotikih so tudi pri kvetiapinu poročali o povečanju telesne mase, sinkopi, nevroleptičnem malignem sindromu, levkopeniji, nevtropeniji in perifernem edemu.

Pogostnost pojavljanja neželenih učinkov, povezanih z zdravljenjem s kvetiapinom, je navedena v spodnji tabeli v skladu z obliko, ki jo priporoča Council for International Organizations of Medical Sciences (delovna skupina CIOMS III, 1995).

1. Glejte poglavje 4.4.

2. Zaspanost se lahko pojavi, običajno v prvih dveh tednih zdravljenja, in v splošnem izgine pri nadaljnjem jemanju kvetiapina.

3. Pri nekaterih bolnikih, ki so jemali kvetiapin, so opazili asimptomatično zvišanje vrednosti serumskih transaminaz (ALT, AST) ali γ-GT. Zvišanja so običajno tekom nadaljnjega zdravljenja s kvetiapinom reverzibilna.

4. Kot drugi antipsihotiki z zaviralnim delovanjem na adrenergične receptorje alfa1 lahko kvetiapin predvsem v začetnem obdobju titracije odmerkov povzroči ortostatsko hipotenzijo, povezano z omotico, s tahikardijo in pri nekaterih bolnikih tudi s sinkopo (glejte poglavje 4.4).

5. V zelo redkih primerih so poročali o poslabšanju že obstoječe sladkorne bolezni.

6. Izračun pogostnosti neželenih učinkov je bil izdelan le na osnovi pomarketinških podatkov.

7. Vrednost glukoze na tešče ≥ 126 mg/dl (≥ 7 mmol/l) ali vrednost glukoze po hrani v vsaj enem primeru ≥ 200 mg/dl (≥ 11,1 mmol/l).

8. Pogostejše pojavljanje disfagije med uporabo kvetiapina v primerjavi s placebom so zabeležili samo v kliničnih preskušanjih pri bipolarni depresiji.

9. Temelji na > 7 % povečanju telesne mase glede na začetno. Pojavi se pretežno v prvih tednih zdravljenja pri odraslih.

10. V akutnem, s placebom kontroliranem preskušanju z monoterapijo, v katerem so ocenjevali simptome po prekinitvi zdravljenja, so najpogosteje opazili naslednje odtegnitvene simptome: nespečnost, slabost, glavobol, diarejo, bruhanje, omotico in razdražljivost. Incidenca simptomov se je sigifikantno zmanjšala po enem tednu po odtegnitvi.

11. Trigliceridi ≥ 200 mg/dl (≥ 2,258 mmol/l) vsaj v enem primeru.

12. Holesterol ≥ 240 mg/dl (≥ 6,2064 mmol/l) vsaj v enem primeru.

13. Glejte besedilo spodaj.

14. Število trombocitov vsaj enkrat ≤100 x 10⁹/l.

15. Na podlagi poročil o neželenih učinkih v kliničnih preskušanjih. Zvišanje krvnih vrednosti kreatin-fosfokinaze, ki ni povezana z malignim nevroleptičnim sindromom.

16. Vrednosti prolaktina (bolniki > 18 let): > 20 g/l (> 869,56 pmol/l) moški; > 30 g/l (> 1304,34 pmol/l) ženske kadarkoli.

17. Lahko vodi v padce.

O primerih podaljšanja QT intervala, ventrikularne aritmije, nenadne nepojasnjene smrti, srčnega infarkta in 'torsades de pointes' so poročali pri uporabi nevroleptikov in se smatrajo za razredni učinek.

V kratkotrajnih, s placebom kontroliranih kliničnih preskušanjih pri bipolarni depresiji je bila skupna incidenca ekstrapiramidnih simptomov med uporabo kvetiapina 8,9 % in med uporabo placeba 3,8 %. Toda incidenca posameznih neželenih dogodkov (npr. akatizije, ekstrapiramidne motnje, tremorja, diskinezije, distonije, nemira, nehotnega krčenja mišic, psihomotorične

hiperaktivnosti in togosti mišic) je bila na splošno majhna in v nobeni terapevtski skupini ni presegla 4 %. V kratkotrajnih, s placebom kontroliranih kliničnih preskušanjih pri shizofreniji in bipolarni maniji je bila skupna incidenca ekstrapiramidnih simptomov podobna kot pri placebu (shizofrenija: 7,8 % pri kvetiapinu, 8,0 % pri placebu; bipolarna manija: 11,2 % pri kvetiapinu in 11,4 % pri placebu).

Zdravljenje s kvetiapinom je v odvisnosti od velikosti odmerka povezano z majhnim

zmanjšanjem koncentracije ščitničnega hormona, zlasti celokupnega T⁴ in prostega T⁴.

Zmanjšanje celokupnega in prostega T⁴ je bilo največje v prvih 2 do 4 tednih zdravljenja s kvetiapinom, ki se med dolgotrajnim zdravljenjem nista več spreminjala. Ne glede na trajanje zdravljenja se je v skoraj vseh primerih po prekinitvi zdravljenja s kvetiapinom sprememba celokupnega in prostega T⁴ uravnala. Manjše zmanjšanje celokupnega T³ in reverzibilnega T³ so opazili samo pri višjih odmerkih. Koncentracije TBG so bile nespremenjene in v splošnem niso kazale, da bi kvetiapin povzročal klinično pomemben hipotiroidizem, recipročnega zvišanja TSH namreč niso opazili.

V kliničnih preskušanjih in v pomarketinških preskušanjih, so v primerih akutnega prevelikega odmerjanja s 13,6 grama oziroma 6 gramov samega kvetiapina, poročali o smrtnih primerih.

Vendar pa so poročali tudi o preživetju bolnikov po akutnem prevelikem odmerjanju do 30 g

kvetiapina. V pomarketinških izkušnjah so bili zelo redki primeri prevelikega odmerjanja samega kvetiapina, ki so se končali s smrtjo ali komo, ali podaljšanjem intervala QT.

Učinki prevelikega odmerjanja lahko bolj ogrožajo bolnike z obstoječo hudo srčno-žilno boleznijo (glejte poglavje 4.4).

V splošnem so se pojavili znaki in simptomi, ki so posledica premočnih znanih farmakoloških učinkov zdravila, npr. dremavost in sedacija, tahikardija in hipotenzija.

Specifični antidot za kvetiapin ni znan. Pri hudih znakih zastrupitve moramo pomisliti tudi na možnost sočasne uporabe več različnih zdravil. Priporočljivi so ukrepi intenzivne nege, ki naj vključujejo postopke za sprostitev in vzdrževanje prehodnosti dihalnih poti, zagotavljanje ustrezne oksigenacije in ventilacije, ter spremljanje in podporo delovanja srca in žilja. Čeprav možnosti preprečevanja absorpcije prevelikih odmerkov niso preučevali, lahko razmislimo tudi o možnosti praznjenja želodca (po intubaciji, če je bolnik nezavesten) in dajanja aktivnega oglja skupaj z odvajalom.

Dokler bolnik ne okreva, je potrebno pozorno spremljanje in zdravniški nadzor.