Acetilsalicilna kislina je indicirana pri odraslih za uporabo pri naslednjih srčno-žilnih boleznih

• za zmanjšanje tveganja umrljivosti pri bolnikih s sumom na akutni srčni infarkt

• za zmanjšanje tveganja obolevnosti in umrljivosti pri bolnikih, ki so že preboleli srčni infarkt

• za sekundarno preprečevanje možganske kapi

• za zmanjšanje nevarnosti tranzitornih ishemičnih atak (TIA) in možganske kapi pri bolnikih s TIA

• za zmanjšanje tveganja obolevnosti in smrti pri bolnikih s stabilno in nestabilno angino pektoris

• za preprečevanje trombembolije po kirurških ali revaskularizacijskih posegih v/na arterijah (npr. PTCA, CABG, karotidna endarterektomija, arteriovenske premostitve)

• za zmanjšanje tveganja za pojav prvega srčnega infarkta pri ljudeh s srčno-žilnimi dejavniki tveganja (sladkorna bolezen, hiperlipidemija, hipertenzija, debelost, kajenje, starost)

• akutni srčni infarkt

  Ob sumu na srčni infarkt je treba dati čimprej začetni odmerek acetilsalicilne kisline (najmanj 200 mg do 300 mg). 30 dni po infarktu je treba jemati vzdrževalni odmerek 200 mg do 300 mg vsak dan. Po 30 dneh je treba pretehtati nadaljno zdravljenje za preprečevanje ponovitve srčnega infarkta. Če se pri tej indikaciji uporabljajo gastrorezistentne tablete, je treba prvo tableto zdrobiti ali prežvečiti in nato pogoltniti, da se le-ta hitro absorbira.

• za zmanjšanje tveganja obolevnosti in umrljivosti pri bolnikih, ki so že doživeli srčni infarkt 100 do 300 mg na dan

• za sekundarno preprečevanje možganske kapi 100 do 300 mg na dan

• za zmanjšanje nevarnosti tranzitornih ishemičnih atak (TIA) in možganske kapi pri bolnikih s TIA

  100 do 300 mg na dan

• za zmanjšanje tveganja obolevnosti in smrti pri bolnikih s stabilno in nestabilno angino pektoris 100 do 300 mg na dan

• za preprečevanje trombembolije po kirurških ali revaskularizacijskih posegih v/na arterijah (npr. PTCA, CABG, karotidna endarterektomija, arteriovenske premostitve)

  100 do 300 mg na dan

• za zmanjšanje nevarnosti prvega srčnega infarkta pri ljudeh s srčnožilnimi dejavniki tveganja 100 mg na dan ali 300 mg vsak drugi dan

Pediatrična populacija
Učinkovitost zdravila Aspirin protect pri otrocih, mlajših od 18 let, ni bila dokazana. Podatkov ni na voljo. Zdravila Aspirin protect se ne priporoča za uporabo pri pediatričnih bolnikih, mlajših od 18 let.

Starejši bolniki
Prilagajanje odmerka pri akutnem in kroničnem zdravljenju ni potrebno.

Bolniki z okvaro jeter
Zdravilo Aspirin protect je kontraindicirano pri bolnikih s hudo okvaro jeter (glejte poglavje 4.4).

Bolniki z okvaro ledvic
Zdravilo Aspirin protect je kontraindicirano pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (glejte poglavje 4.4).

Način uporabe
peroralna uporaba
Gastrorezistentne tablete je najbolje vzeti najmanj 30 minut pred jedjo z veliko vode.
Gastrorezistentne tablete se ne sme zdrobiti, zlomiti ali žvečiti, da se zagotovi sproščanje v bazičnem okolju črevesja (glejte poglavje 5.2).
Akutni srčni infarkt: prvo tableto je treba zdrobiti ali prežvečiti in nato pogoltniti.

Acetilsalicilne kisline se ne sme uporabljati

• pri znani preobčutljivosti na acetilsalicilno kislino in druge salicilate ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1

• pri bolnikih, ki imajo v anamnezi astmatične napade po jemanju salicilatov oz. snovi s podobnim delovanjem (nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID))

• pri akutni razjedi v prebavilih

• pri povečani nagnjenosti h krvavitvam (hemoragična diateza)

• pri hudi okvari ledvic

• pri hudi okvari jeter

• pri hudem srčnem popuščanju

• pri bolnikih, ki jemljejo metotreksat v odmerkih 15 mg/teden ali več (glejte poglavje 4.5)

• zadnje tri mesece nosečnosti v odmerkih, večjih od 100 mg/dan (glejte poglavje 4.6)

Acetilsalicilno kislino je treba posebej previdno uporabljati v naslednjih primerih

• preobčutljivost na druga protibolečinska zdravila, protivnetna in protirevmatična zdravila ali druge alergene snovi

• pri bolnikih z razjedami prebavil v anamnezi (kronična ali ponavljajoča se razjeda ali krvavitve iz prebavil v preteklosti)

• ob hkratnem zdravljenju z antikoagulanti (glejte poglavje 4.5)

• pri bolnikih z okvaro ledvic ali bolnikih z motnjami v srčno-žilnem obtoku (npr. bolezni ledvičnih žil, kongestivna okvara srca, zmanjšan intravaskularni volumen, večji kirurški posegi, sepsa ali večje krvavitve), ker acetilsalicilna kislina lahko dodatno poveča tveganje za okvaro ledvic ali akutno odpoved ledvic

• Pri bolnikih, ki imajo hudo pomanjkanje glukoze-6-fosfat dehidrogenaze, lahko acetilsalicilna kislina povzroči hemolizo ali hemolitično anemijo. Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za hemolizo so npr. veliki odmerki, zvišana telesna temperatura ali akutne okužbe.

• pri okvarah jeter

• Nekatera nesteroidna protivnetna zdravila, kot sta ibuprofen in naproksen, lahko zmanjšajo inhibitorni učinek acetilsalicilne kisline na agregacijo trombocitov. Bolnike, ki redno uporabljajo acetilsalicilno kislino, je treba opozoriti, da naj se posvetujejo z zdravnikom, če nameravajo jemati nesteroidna protivnetna zdravila (glejte poglavje 4.5).

• Acetilsalicilna kislina lahko povzroči bronhospazem in sproži astmatičen napad ali druge preobčutljivostne reakcije. Tveganje je večje pri bolnikih z bronhialno astmo, senenim nahodom, nosnimi polipi ali kronično pljučno boleznijo. Enako velja za bolnike, ki so preobčutljivi na druge snovi (npr. kožne reakcije, srbečica, koprivnica).

• Acetilsalicilna kislina lahko zaradi zaviralnega učinka na agregacijo trombocitov, ki traja še več dni po uporabi, poveča nagnjenost h krvavitvam med kirurškim posegom in po njem (tudi pri manjših kirurških posegih, npr. izdrtju zoba). Bolniki se morajo o uporabi acetilsalicilne kisline posvetovati z zdravnikom.

• Majhni odmerki acetilsalicilne kisline zmanjšajo izločanje sečne kisline. To lahko pri bolnikih z zmanjšanim izločanjem sečne kisline povzroči protin.

  Pediatrična populacija

  Zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino, se ne sme uporabljati pri otrocih in mladostnikih za

  virusne okužbe (z ali brez zvišane telesne temperature), ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom. Pri določenih virusnih boleznih, zlasti influenci A, influenci B in noricah, obstaja tveganje za pojav Reyevega sindroma – zelo redke, a potencialno smrtno nevarne bolezni, ki zahteva takojšnjo medicinsko pomoč. Tveganje se lahko poveča, če se sočasno uporablja acetilsalicilno kislino, vendar vzročna povezanost ni dokazana. Če se pri takšnih boleznih pojavi trdovratno bruhanje, je to lahko znak Reyevega sindroma.

  Zdravilo Aspirin protect vsebuje natrij

  To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na tableto, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

Kontraindicirano sočasno zdravljenje

Metotreksat v odmerkih 15 mg/teden ali več

Hematološka toksičnost metotreksata se ob sočasnem jemanju acetilsalicilne kisline poveča (protivnetna zdravila zmanjšajo ledvični očistek metotreksata, salicilati izpodrivajo metotreksat iz vezavnih mest na plazemskih beljakovinah) (glejte poglavje 4.3).

Sočasna zdravljenja, pri katerih je potrebna posebna previdnost

Metotreksat v odmerkih manjših kot 15 mg/teden

Hematološka toksičnost metotreksata se ob sočasnem jemanju acetilsalicilne kisline poveča (protivnetna zdravila zmanjšajo ledvični očistek metotreksata, salicilati izpodrivajo metotreksat iz vezavnih mest na plazemskih beljakovinah).

Nesteroidna protivnetna zdravila

Sočasna uporaba (na isti dan) nekaterih nesteroidnih protivnetnih zdravil, kot sta ibuprofen in naproksen, lahko zmanjša ireverzibilni zaviralni učinek acetilsalicilne kisline na agregacijo trombocitov. Klinična pomembnost teh interakcij ni znana. Pri bolnikih z večjim srčno-žilnim

tveganjem lahko zdravljenje z nekaterimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, kot sta ibuprofen ali naproksen, zmanjša učinek acetilsalicilne kisline pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni (glejte poglavje 4.4).

Metamizol

Ob sočasnem jemanju lahko metamizol zmanjša učinek acetilsalicilne kisline na agregacijo trombocitov. Zato je treba to kombinacijo uporabljati previdno pri bolnikih, ki jemljejo acetilsalicilno kislino v majhnih odmerkih za preprečevanje bolezni srca.

Antikoagulanti, trombolitiki, drugi zaviralci agregacije trombocitov, zdravila, ki vplivajo na hemostazo

Poveča se nevarnost krvavitve.

Nesteroidna protivnetna zdravila hkrati s salicilati

Zaradi sinergističnega učinka se poveča tveganje za pojav razjed in krvavitev iz prebavil.

Selektivni zaviralci privzema serotonina

Zaradi sinergističnega učinka se poveča tveganje za pojav krvavitev iz prebavil.

Digoksin

Zaradi zmanjšanega izločanja skozi ledvice se poveča plazemska koncentracija digoksina.

Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, npr. inzulin, sulfonilsečnine v kombinaciji z acetilsalicilno kislino v velikih odmerkih

Veliki odmerki acetilsalicilne kisline povečajo hipoglikemični učinek antidiabetikov zaradi njenega hipoglikemičnega delovanja in izpodrivanja sulfonilsečnin iz vezavnih mest na plazemskih beljakovinah.

Diuretiki hkrati z acetilsalicilno kislino v velikih odmerkih

Zaradi zmanjšanja sinteze prostaglandinov v ledvicah se zmanjša glomerulna filtracija.

Sistemski glukokortikoidi, razen hidrokortizona, ki se uporablja kot nadomestno zdravljenje pri Addisonovi bolezni

Kortikosteroidi povečajo izločanje salicilatov, zato se raven salicilatov v krvi med zdravljenjem s kortikosteroidi zniža; po prenehanju zdravljenja s kortikosteroidi obstaja nevarnost predoziranja salicilatov.

Sočasna uporaba lahko poveča pojavnost gastrointestinalnih krvavitev in razjed v prebavilih.

Zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE) hkrati z acetilsalicilno kislino v velikih odmerkih

Zmanjšanje glomerulne filtracije zaradi zavrtja vazodilatacijskih prostaglandinov, poleg tega tudi zmanjšan antihipertenzivni učinek.

Valprojska kislina

Zaradi izpodrivanja iz vezavnih mest na plazemskih beljakovinah se poveča toksičnost valprojske kisline.

Alkohol

Acetilsalicilna kislina in alkohol delujeta aditivno, kar poveča negativen vpliv na sluznico prebavil in podaljša čas krvavitve.

Zdravila za izločanje sečne kisline, npr. benzbromaron, probenecid

Zmanjša se izločanje sečne kisline (kompetitivno delovanje v ledvičnih tubulih).

Nosečnost

Zaviranje sinteze prostaglandinov lahko škodljivo vpliva na nosečnost in/ali embrio/fetalni razvoj.

Glede na podatke iz epidemioloških študij se uporaba zaviralcev sinteze prostaglandinov v zgodnji

nosečnosti povezuje s povečanim tveganjem za splav, pojav malformacij srca in gastroshiz. Absolutno tveganje za srčno-žilne malformacije se poveča z manj kot 1 % na približno 1,5 %. Tveganje se

poveča s povečevanjem odmerka in trajanjem zdravljenja. V študijah na živalih je uporaba zaviralcev sinteze prostaglandinov pokazala povečano pred- in poimplantacijsko izgubo in embriofatalno

smrtnost. Pri živalih, ki so jim dajali zaviralce sinteze prostaglandinov v obdobju organogeneze, so poročali o povečani incidenci različnih malformacij, tudi srčno-žilnih.

Majhni odmerki (do vključno 100 mg/dan):

Klinične študije kažejo, da so odmerki acetilsalicilne kisline do 100 mg/dan za omejeno uporabo v nosečnosti, ki zahteva poseben nadzor, varni.

Odmerki večji od 100 mg/dan in do 500 mg/dan:

Z uporabo odmerkov večjih od 100 mg/dan in do 500 mg/dan ni dovolj kliničnih izkušenj, zato spodnja priporočila za odmerke 500 mg/dan in več veljajo tudi v tem razponu odmerkov.

Odmerki 500 mg/dan in več:

Od 20. tedna nosečnosti dalje lahko uporaba zdravila Aspirin protect povzroči oligohidramnij zaradi motenj delovanja ledvic pri plodu. To se lahko pojavi kmalu po začetku zdravljenja in je običajno reverzibilno po ukinitvi zdravljenja. Poleg tega so po zdravljenju v drugem trimesečju nosečnosti poročali o konstrikciji arterioznega duktusa, ki je v večini primerov izzvenela po ukinitvi zdravljenja. V prvem in drugem trimesečju nosečnosti se zato zdravila Aspirin protect ne sme dajati, razen če je to nujno potrebno. Če ženska, ki poskuša zanositi, ali ženska v prvem in drugem trimesečju nosečnosti, jemlje zdravilo Aspirin protect, mora odmerek biti čim manjši, trajanje zdravljenja pa čim krajše. Po večdnevni izpostavljenosti zdravilu Aspirin protect od 20. tedna nosečnosti dalje je treba razmisliti o prenatalnem spremljanju glede oligohidramnija in konstrikcije arterioznega duktusa. Če se pojavi oligohidramnij ali konstrikcija arterioznega duktusa, je treba zdravljenje z zdravilom Aspirin protect ukiniti.

V tretjem trimesečju lahko vsi zaviralci sinteze prostaglandinov pri plodu povzročijo:

• kardiopulmonalno toksičnost (prezgodnja konstrikcija/zaprtje arterioznega duktusa in pljučna hipertenzija),

• motnjo delovanja ledvic (glejte zgoraj), ki se lahko razvije do ledvične odpovedi z oligohidramnijem,

  pri materi in novorojenčku ob koncu nosečnosti pa:

• morebitno podaljšanje časa krvavitve, tj. antiagregacijski učinek, ki se lahko pojavi tudi pri zelo majhnih odmerkih,

• zavrtje krčenja maternice s posledičnim zapoznelim ali podaljšanim porodom.

  Zato je uporaba acetilsalicilne kisline v odmerkih, večjih od 100 mg/dan, kontraindicirana v tretjem trimesečju nosečnosti (glejte poglavje 4.3). Uporaba odmerkov do vključno 100 mg/dan se sme uporabljajti le ob zagotovljenem strogem nadzoru pri porodu.

  Dojenje

  Majhne količine salicilatov in njihovih presnovkov prehajajo v materino mleko.

  Ker do sedaj pri novorojenčkih, katerih matere so občasno jemale acetilsalicilno kislino, ni bilo opaziti neželenih učinkov, dojenja običajno ni treba prekiniti. Če matere jemljejo acetilsalicilno kislino redno ali v velikih odmerkih, je treba z dojenjem dovolj zgodaj prenehati.

  Plodnost

  Obstajajo dokazi, da lahko zdravila, ki zavirajo sintezo ciklooksigenaze/prostaglandinov, poslabšajo plodnost ženske z neposrednim vplivom na ovulacijo. Učinek izgine po prenehanju zdravljenja.

Zdravilo Aspirin protect nima vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Povzetek podatkov o varnosti zdravila

Spodaj navedeni neželeni učinki temeljijo na spontanih poročilih iz obdobja trženja z vsemi oblikami zdravil Aspirin, tudi peroralnimi oblikami za kratkotrajno in dolgotrajno zdravljenje in kliničnih preskušanj z acetilsalicilno kislino kot preskušanim zdravilom. Pogostnost temelji samo na podatkih od skupine bolnikov, ki je prejemala acetilsalicilno kislino v študiji ARRIVE.

Seznam neželenih učinkov

Pogostnosti neželenih učinkov, o katerih so poročali pri zdravljenju z acetilsalicilno kislino, so povzete v spodnji preglednici.

Po pogostnosti so neželeni učinki opredeljeni kot sledi:

pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)

občasni (≥ 1/1000 do < 1/100) redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000)

Neželeni učinki, ki so jih opazili le v obdobju spremljanja po začetku trženja zdravila in neželeni

učinki, za katere pogostnosti ni bilo mogoče oceniti, so razvrščeni v skupino »neznana pogostnost«.

Neželeni učinki, o katerih so poročali v študiji ARRIVE* in v obdobju trženja zdravila pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Aspirin protect.

*Klinično preskušanje ARRIVE je sponzoriralo podjetje Bayer. V skupino bolnikov, zdravljenimi s 100 mg acetilsalicilne kiline, je bilo vključenih 6270 bolnikov, v skupino, ki je prejemala placebo, pa 6276 bolnikov. Mediana trajanja izpostavljenosti acetilsalicilni kislini je bila 5,0 let, v razponu od 0 do 7 let.

a zaradi krvavitev

b pri bolnikih s hudim pomanjkanjem glukoze-6-fosfat dehidrogenaze (G6PD)

c LT/smrtni primeri so poročali z enako pogostostjo pri bolnikih, ki so prejemali acetilsalicilno kislino ali placebo, <0,1%

d pri hudih alergijskih reakcijah

e pri bolnikih s predhodnimi okvarami ledvic ali motnjami v srčno-žilnem krvnem obtoku

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Zastrupitev s salicilati (> 100 mg/kg/dan več kot dva dni lahko povzroči zastrupitev) je lahko

posledica kronične terapevtske uporabe, zastrupitve ali življenjsko ogrožujoče akutne zastrupitve (prekomernega odmerjanja) zaradi nenamernega zaužitja prevelikega odmerka npr. pri otrocih ali namerne zastrupitve.

Kronična zastrupitev s salicilati je lahko težko prepoznavna, ker so znaki ali simptomi neznačilni. Blaga kronična zastrupitev s salicilati ali salicilizem se običajno pojavi po ponavljajoči se uporabi velikih odmerkov. Kot simptomi se pojavijo omotica, vrtoglavica, zvonjenje v ušesih, gluhost, znojenje, navzea, bruhanje, glavobol, zmedenost, ki so lahko manj izraziti pri uporabi manjših odmerkov. Zvonjenje v ušesih se pojavi pri plazemskih koncentracijah od 150 do

300 mikrogramov/ml. Hudi neželeni učinki se pojavijo pri plazemskih koncentracijah večjih od 300 mikrogramov/ml.

Značilnost akutne zastrupitve je huda motnja v kislinsko-baznem ravnovesju in je odvisna od starosti in stopnje zastrupitve. Pri otrocih se najpogosteje kaže kot metabolna acidoza. Stopnje zastrupitve se ne da predvideti samo iz plazemske koncentracije. Absorpcija acetilsalicilne kisline je lahko zakasnela zaradi počasnejšega praznjenja želodca, čvrstih tvorb v želodcu (netopnih skupkov zdravil) ali kot

posledica zaužitja gastrorezistentnih pripravkov. Ukrepi pri zastrupitvi z acetilsalicilno kislino so

odvisni od obsega, stopnje in kliničnih simptomov in morajo biti v skladu s standardnimi ukrepi pri

zastrupitvah. Običajno se priporoča pospešitev izločanja zdravila kot tudi vzpostavitev elektrolitskega in kislinsko-baznega ravnovesja.

Zaradi zapletenih patofizioloških učinkov pri zastrupitvi s salicilati, so lahko prisotni naslednji znaki in simptomi: