Začetno zdravljenje akutnih psihoz, vključno z manijo, in poslabšanje kroničnih psihoz.

Odmerjanje

Odrasli

Odmerke individualno prilagajamo glede na bolnikovo stanje.

Običajni razpon odmerkov je od 50 do 150 mg (od 1 do 3 ml) intramuskularno. Če je potrebno, odmerek ponovimo, najugodnejši presledek med odmerkoma je od 2 do 3 dni. Nekateri bolniki potrebujejo dodatno injekcijo po 24-ih do 48-ih urah po prvi injekciji.

Zuklopentiksolijev acetat ni namenjen za dolgotrajno uporabo, zdravljenje ne sme trajati dlje kot 2 tedna. V enem ciklusu zdravljenja največji skupni odmerek ne sme preseči 400 mg, bolnik pa lahko prejme največ 4 injekcije.

Vzdrževalno zdravljenje nadaljujemo s peroralnim zuklopentiksolom ali zuklopentiksoldekanoatom za intramuskularno uporabo po naslednjih smernicah:

1. Prehod na peroralni zuklopentiksol

   2 do 3 dni po zadnji injekciji zuklopentiksolijevega acetata uvedemo pri bolniku, ki se je zdravil s 100 mg zuklopentiksolijevega acetata, peroralni odmerek, približno 40 mg dnevno, najbolje v več manjših odmerkih. Če je potrebno, lahko odmerek povečujemo za 10 do 20 mg vsaka 2 do 3 dni do 75 mg dnevno ali več.

2. Prehod na zuklopentiksoldekanoat

Hkrati z (zadnjo) injekcijo zuklopentiksolijevega acetata (100 mg) vbrizgamo intramuskularno odmerek od 200 do 400 mg (od 1 do 2 ml) zuklopentiksoldekanoata 200 mg/ml in to ponovimo vsak drugi teden. Včasih so potrebni višji odmerki ali krajši presledki med injekcijami.

Zuklopentiksolijev acetat in zuklopentiksoldekanoat lahko mešamo v brizgalki in vnašamo z eno injekcijo

(kot ko-injekcijo).

Naslednje odmerke zuklopentiksoldekanoata in presledke med injekcijami prilagajamo bolnikovemu odzivu na zdravljenje.

Starejši bolniki

Starejšim bolnikom moramo odmerke včasih znižati. Največji odmerek, ki ga smemo vnesti z eno

injekcijo je 100 mg.

Pediatrična populacija

Zaradi pomanjkanja kliničnih izkušenj uporaba zdravila Clopixol-Acuphase pri otrocih in mladostnikih ni

priporočljiva.

Zmanjšana ledvična funkcija

Bolniki z zmanjšanim ledvičnim delovanjem lahko dobivajo običajne odmerke zdravila Clopixol-Acuphase.

Zmanjšana jetrna funkcija

Bolniki z zmanjšanim jetrnim delovanjem naj dobivajo polovico priporočenega odmerka; če je možno,

merimo plazemske koncentracije.

Način uporabe

Zdravilo Clopixol-Acuphase vnašamo z intramuskularno injekcijo v zgornjo zunanjo četrtino glutealnega predela. Volumen injekcijske raztopine večji od 2 ml moramo porazdeliti na dve mesti injiciranja.

Lokalna prenosljivost je dobra.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Cirkulatorni kolaps.

• Motnje zavesti ne glede na vzrok (npr. zastrupitev z alkoholom, barbiturati ali opiati).

• Koma.

Pri vseh nevroleptikih obstaja možnost razvoja malignega nevroleptičnega sindroma (hipertermija, rigidnost, nihanje zavesti, nestabilnost avtonomnega živčnega sistema). Pri močnejših učinkovinah je tveganje verjetno večje. Bolniki z organskim možganskim sindromom, duševno manj razviti bolniki in bolniki, za katere je bila ugotovljena zloraba opiatov in alkohola, predstavljajo večino primerov s smrtnim izidom.

Zdravljenje: ukinitev nevroleptika. Simptomatično zdravljenje in splošni podporni ukrepi.

Ugodno lahko delujeta dantrolen in bromokriptin.

Po ukinitvi peroralnega nevroleptika lahko trajajo simptomi več kot teden dni, pri zdravljenju z depo

pripravki pa še nekoliko dlje.

Kakor pri drugih nevroleptikih, je tudi pri zuklopentiksolijevem acetatu potrebna previdnost pri uporabi pri bolnikih z organskim možganskim sindromom, s konvulzijami ali napredovano boleznijo jeter.

Zlasti v prvih dneh po injiciranju in na začetku zdravljenja se lahko pojavijo ekstrapiramidne reakcije. V večini primerov lahko te neželene učinke zadovoljivo obvladujemo z zmanjšanjem odmerka zdravila in/ali z uporabo antiparkinsonikov. Rutinska profilaktična uporaba antiparkinsonikov ni priporočljiva. Antiparkinsoniki ne ublažijo tardivne diskinezije in jo lahko celo poslabšajo.

Priporočljivo je zmanjšanje odmerka ali, če je mogoče, prenehanje zdravljenja s zuklopentiksolom. Pri

trdovratni akatiziji lahko koristita benzodiazepin ali propranolol.

Disfagija se lahko pojavi kot posledica ekstrapiramidnih simptomov ter tudi salivacije, sedacije in nevroleptičnega malignega sindroma in lahko povzroči življenjsko nevarne zaplete, kot sta aspiracijska pljučnica in zadušitev.

Enako kot druga psihotropna zdravila lahko tudi zuklopentiksolijev acetat spremeni odzivanje na

inzulin in glukozo, zato moramo bolnikom s sladkorno boleznijo prilagoditi antidiabetično zdravljenje.

Tako kot druga zdravila, ki sodijo v terapevtski razred antipsihotikov, lahko tudi zuklopentiksolijev

acetat povzroči podaljšanje intervala QT. Trajno podaljšanje intervala QT lahko poveča tveganje za maligne aritmije, zato je treba zuklopentiksolijev acetat previdno uporabljati pri občutljivih osebah (s hipokaliemijo, hipomagnezijo ali genetsko nagnjenostjo k temu) in pri bolnikih s srčno-žilnimi

motnjami v anamnezi, npr. s podaljšanim intervalom QT, z izrazito bradikardijo (<50 utripov v

minuti), nedavnim akutnim infarktom srčne mišice, nekompenzirano odpovedjo srca ali srčno aritmijo. Sočasnemu zdravljenju z drugimi antipsihotiki se je treba izogibati (glejte poglavje 4.5).

Pri uporabi antipsihotičnih zdravil so poročali o venskem tromboembolizmu (VTE – venous tromboembolism). Pri bolnikih, zdravljenih z antipsihotiki, so pogosto prisotni pridobljeni dejavniki tveganja za VTE, zato je pred in med zdravljenjem z zdravilom Clopixol-Acuphase treba ugotoviti vse možne dejavnike tveganja za VTE in uvesti preventivne ukrepe.

Starejši bolniki

Možgansko-žilni neželeni dogodki

V randomiziranih, s placebom kontroliranih kliničnih preskušanjih, opravljenih pri populaciji bolnikov z demenco, so pri uporabi nekaterih atipičnih antipsihotikov opazili približno trikrat večje tveganje za možgansko-žilne neželene dogodke. Mehanizem tega povečanja ni znan. Povečanega tveganja ne moremo izključiti tudi pri drugih antipsihotikih oziroma drugih skupinah bolnikov. Pri bolnikih z dejavniki tveganja za kap je treba zuklopentiksolijev acetat previdno uporabljati.

Povečana umrljivost pri starejših bolnikih demenco

Podatki dveh obsežnih ne-intervencijskih kliničnih preskušanj so pokazali, da je pri starejših bolnikih z demenco, zdravljenih z antipsihotiki, prisotno rahlo povečano tveganje za smrt v primerjavi s tistimi, ki ne dobivajo antipsihotikov. Za zanesljivo oceno natančnega obsega tveganja in vzroka povečanega tveganja umrljivosti ni na voljo dovolj podatkov.

Zdravilo Clopixol-Acuphase ni odobreno za zdravljenje vedenjskih motenj, povezanih z demenco.

Kombinacije, ki terjajo posebno previdnost pri uporabi

Zuklopentiksolijev acetat lahko okrepi sedativni učinek alkohola ter učinke barbituratov in drugih depresorjev centralnega živčnega sistema.

Nevroleptiki lahko okrepijo ali oslabijo učinek antihipertenzivov; antihipertenzivni učinek gvanetidina in učinkovin s podobnim delovanjem se zmanjša.

Sočasna uporaba nevroleptikov in litija poveča tveganje nevrotoksičnih učinkov.

Pri sočasnem jemanju tricikličnih antidepresivov in nevroleptikov prihaja do medsebojnega zaviranja

presnove.

Zuklopentiksolijev acetat lahko oslabi učinek levodope in adrenergičnih zdravil.

Sočasna uporaba metoklopramida in piperazina poveča tveganje ekstrapiramidnih simptomov.

Ker se zuklopentiksol deloma presnavlja s pomočjo CYP2D6, lahko sočasna uporaba zdravil, za

katere je znano, da zavirajo ta encim, privede do zmanjšanja očistka zuklopentiksola.

Podaljšanje intervala QT, povezanega z antipsihotičnim zdravljenem, lahko še dodatno poslabša

sočasna uporaba zdravil, za katera je znano, da pomembno podaljšajo interval QT. Sočasni uporabi

takih zdravil se je treba izogibati. Mednje sodijo:

• antiaritmiki razreda Ia in III (npr. kvinidin, amiodaron, sotalol, dofetilid),

• nekateri antipsihotiki (npt. tioridazin),

• nekateri makrolidi (npr. eritromicin),

• nekateri antihistaminiki (npr. terfenadin, astemizol),

• nekateri kvinolonski antibiotiki (npr. gatifloksacin, moksifloksacin).

Zgornji seznam ni izčrpen; potrebno se je izogibati tudi uporabi nekaterih drugih zdravil, za katera je znano, da pomembno podaljšajo interval QT (npr. cisaprid, litij).

Previdno je treba uporabljati tudi zdravila za katera je znano, da povzročajo motnje elektrolitov, kot so tiazidni diuretiki (hipokaliemija), in zdravila za katera je znano, da povečajo plazemsko koncentracijo zuklopentiksolijevega acetata, saj lahko povečajo tveganja za podaljšanje intervala QT in maligne aritmije (glejte poglavje 4.4).

Nosečnost

Zuklopentiksolijevega acetata ne predpisujemo med nosečnostjo, razen kadar je pričakovana korist zdravljenja večja od teoretičnega tveganja za plod.

Pri novorojenčkih, ki so bili med tretjim trimesečjem nosečnosti izpostavljeni antipsihotikom (vključno z zdravilom Clopixol-Acuphase), obstaja tveganje za pojav neželenih učinkov, vključno z ekstrapiramidnimi in/ali odtegnitvenimi simptomi, katerih jakost in čas trajanja po porodu sta lahko različna. Pri novorojenčkih so poročali o agitaciji, hipertoniji, hipotoniji, tremorju, somnolenci, respiratorni stiski in motnjah hranjenja. Posledično je treba takšne novorojenčke skrbno nadzirati.

Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Dojenje

V materino mleko se izloča majhna količina zuklopentiksola, zato ni verjetno, da bi imeli terapevtski odmerki zdravila škodljive posledice za dojenčka. Odmerek, ki ga dojenček med dojenjem zaužije je nižji od 1 % na telesno maso preračunanega odmerka za mater (v mg/kg). Kadar je klinična korist zdravljenja za mater velika, lahko z dojenjem med zdravljenjem z zuklopentiksolijevim acetatom nadaljuje, zdravstveno stanje dojenčka pa je priporočljivo opazovati zlasti prve 4 tedne po rojstvu.

Plodnost

Pri ljudeh so poročali o neželenih učinkih, kot so hiperprolaktinemija, galaktoreja, amenoreja, erektilna disfunkcija in nezmožnost ejakulacije (glejte poglavje 4.8). Ti neželeni učinki lahko imajo negativni vpliv na spolno delovanje in plodnost pri ženskah in/ali moških.

Potrebno je razmisliti o zmanjšanju odmerka (če je mogoče) ali o prekinitvi zdravljenja, če se pojavijo hiperprolaktinemija, galaktoreja, amenoreja ali spolne disfunkcije, ki so klinično pomembne. Po prekinitvi zdravljenja so učinki reverzibilni.

Uporaba zuklopentiksola pri samcih in samicah podgan je bila povezana z rahlo zamudo pri parjenju. V eksperimentu, kjer je bil zuklopentiksol vnesen s hrano, je bila opažena oslabljena uspešnost parjenja in znižana stopnja brejosti.

Zdravilo Clopixol-Acuphase je sedativno zdravilo. Bolniki, ki jemljejo psihotropna zdravila lahko pričakujejo slabšo splošno pozornost in koncentracijo, zato jih moramo opozoriti, da je lahko njihova sposobnost vožnje in upravljanja s stroji zmanjšana.

Neželeni učinki so večinoma odvisni od višine odmerka. Najpogostnejši in najresnejši so v zgodnjem

obdobju zdravljenja, med njegovim nadaljevanjem pa pojenjajo.

Pogostnost je povzeta po strokovni literaturi in spontanem poročanju. Pogostnost je opredeljena kot:

zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do

<1/1.000); zelo redki (<1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

*Disfagija se lahko pojavi kot posledica ekstrapiramidnih simptomov ter tudi sialoreje, sedacije in nevroleptičnega malignega sindroma in lahko povzroči življenjsko nevarne zaplete, kot sta

aspiracijska pljučnica in zadušitev.

Kot pri drugih zdravilih, ki sodijo v terapevtski razred antipsihotikov, so tudi pri zuklopentiksolu

acetatu poročali o redkih primerih podaljšanja intervala QT, ventrikularne aritmije – ventrikularne fibrilacije, ventrikularne tahikardije, srčnega zastoja, torsade de pointes in nenadne nepojasnjene smrti (glejte poglavje 4.4).

Nenadno ukinitev zuklopentiksola lahko spremljajo odtegnitveni simptomi. Najpogostejši simptomi so

siljenje na bruhanje, bruhanje, anoreksija, driska, izcedek iz nosu, potenje, mialgija, parestezije,

nespečnost, nemir, tesnobnost in vznemirjenost. Bolniki lahko občutijo tudi vrtoglavico, izmenične

občutke toplote in mraza ter tremor. Simptomi se na splošno pojavijo med 1. in 4. dnevom od ukinitve

zdravila, izzvenijo pa v 7 do 14 dnevih.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravljenja na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (8) 2000 500

Faks: +386 (8) 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Glede na način vnašanja je malo verjetno, da bi se pojavili simptomi prevelikega odmerka.

Simptomi

Zaspanost, koma, motnje gibanja, konvulzije, šok, hipertermija/hipotermija.

Pri prekomernem odmerku, ob sočasni uporabi zdravil, za katera je znano, da vplivajo na srce, so opazili spremembe EKG, podaljšanje intervala QT, torsade de pointes, zastoj srca in ventrikularno aritmijo.

Zdravljenje

Zdravljenje je simptomatično in podporno. Uvedemo postopke za vzdrževanje delovanja dihal, srca in ožilja. Epinefrina (adrenalina) ne smemo uporabiti, ker lahko dodatno zniža krvni tlak. Konvulzije lahko zdravimo z diazepamom, motnje gibanja pa z biperidenom.