Hipertenzija.

Kronična stabilna angina pektoris. Vazospastična (Prinzmetalova) angina pektoris.

Odmerjanje

Odrasli

Za zdravljenje hipertenzije in angine pektoris je začetni odmerek 5 mg enkrat na dan. Odmerek je mogoče povečati na največ 10 mg na dan, odvisno od bolnikovega individualnega odziva.

Pri hipertenzivnih bolnikih se je amlodipin uporabljal v kombinaciji s tiazidnim diuretikom, antagonistom adrenergičnih receptorjev alfa in antagonistom adrenergičnih receptorjev beta ali z zaviralcem angiotenzinske konvertaze. Zdravilo Amlodipin Actavis je mogoče uporabiti v monoterapiji ali v kombinaciji z drugimi zdravili

za zdravljenje angine pektoris, ki ni odzivna na nitrate in/ali ustrezne odmerke antagonistov adrenergičnih receptorjev beta.

Pri sočasnem jemanju tiazidnih diuretikov, antagonistov adrenergičnih receptorjev beta in zaviralcev angiotenzinske konvertaze prilagajanje odmerkov zdravila Amlodipin Actavis ni potrebno.

Posebne skupine bolnikov

Starejši bolniki

Zdravilo Amlodipin Actavis, uporabljeno v podobnih odmerkih pri starejših ali mlajših bolnikih, bolniki enako dobro prenašajo. Pri starejših bolnikih je priporočljiv normalen odmerek, previdnost pa je potrebna pri povečanju odmerka (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Okvara jeter

Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter priporočljivega odmerjanja niso ugotavljali, zato je treba odmerek izbrati previdno in pričeti z odmerki s spodnje meje odmernega območja (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Farmakokinetike amlodipina pri hudi okvari jeter niso preučili. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter je priporočljivo uvesti najnižji odmerek amlodipina in ga povečevati počasi.

Okvara ledvic

Spremembe v koncentracijah amlodipina v plazmi niso v povezavi s stopnjo ledvične okvare, zato je priporočljivo običajno odmerjanje. Amlodipina se z dializo ne da odstraniti.

Pediatrična populacija

Otroci in mladostniki s hipertenzijo, stari od 6 do 17 let

Priporočeni peroralni antihipertenzivni odmerek pri pediatričnih bolnikih, starih od 6 do 17 let, je 2,5 mg enkrat na dan kot začetni odmerek, s povečanjem na 5 mg enkrat na dan, če ciljni krvni tlak po 4 tednih še ni dosežen.

Odmerki, večji od 5 mg na dan, pri pediatričnih bolnikih niso raziskani (glejte poglavji 5.1in 5.2).

Odmerek 2,5 mg je mogoče dobiti s tabletami zdravila Amlodipin Actavis 5 mg, ker so izdelane tako, da jih je mogoče prelomiti na enaki polovici.

Otroci, mlajši od 6 let

Podatki niso na voljo.

Način uporabe

Tableta za peroralno uporabo.

Amlodipin je kontraindiciran pri bolnikih s/z:

• preobčutljivostjo na amlodipin, dihidropiridine derivate ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• hudo hipotenziji,

• šokom, vključno s kardiogenim šokom,

• obstrukcijo iztočnega dela levega prekata (npr. visokostopenjska aortna stenoza),

• hemodinamskim nestabilnim srčnim popuščanjem po akutnem miokardnem infarktu

Varnost in učinkovitost amlodipina pri hipertenzivni krizi nista ugotovljeni.

Srčno popuščanje

Bolnike s srčnim popuščanjem je treba zdraviti previdno. Dolgoročna študija bolnikov s hudim srčnim popuščanjem (razreda III in IV po NYHA) je med bolniki, ki so dobivali amlodipin, pokazala večje pojavljanje pljučnega edema kot v skupini, ki je dobivala placebo (glejte poglavje 5.1). Zaviralce kalcijevih kanalčkov vključno z amlodipinom, je treba pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem uporabljati previdno, ker lahko povečajo tveganje za nadaljnje srčnožilne zaplete in umrljivost.

Jetrna okvara

Razpolovni čas amlodipina je pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter podaljšan, vrednosti AUC pa so višje; priporočila za odmerjanje še niso oblikovana. Zato je treba amlodipin pri teh bolnikih uvesti v odmerkih s spodnje meje odmernega območja in ga uporabljati previdno, tako ob začetku zdravljenja kot tudi ob povečanju odmerka. Pri bolnikih z okvaro jeter je lahko potrebno počasno povečevanje odmerka in pozorno spremljanje.

Starostniki

Pri starejših bolnikih je potrebna previdnost v primeru povečevanja odmerka (glejte poglavji 4.2 in 5.2).

Ledvična okvara

Takšni bolniki lahko prejemajo normalne odmerke amlodipina. Spremembe koncentracije amlodipina v plazmi ne korelirajo s stopnjo okvare ledvic. Amlodipin se ne dializira.

Učinki drugih zdravil na amlodipin

Zaviralci CYP3A4: Sočasna uporaba amlodipina z močnimi ali zmernimi zaviralci CYP3A4 (zaviralci proteaze, azolski antimikotiki, makrolidi, kot sta eritromicin ali klaritromicin, verapamil ali diltiazem) lahko povzroči pomembno povečanje izpostavljenosti amlodipinu. Klinične posledice teh farmakokinetičnih sprememb so lahko izrazitejše pri starejših. Morda bo potrebno klinično spremljanje in prilagajanje odmerkov.

Klaritromicin je zaviralec CYTP3A4. Pri bolnikih, ki prejemajo klaritromicin v kombinaciji z amlodipinom, obstaja povečano tveganje za pojav hipotenzije. Natančno opazovanje bolnikov je priporočljivo, kadar se amlodipin daje sočasno z klaritromicinom.

Induktorji CYP3A4: O vplivu induktorjev CYP3A4 na amlodipin ni podatkov. Sočasna uporaba induktorjev CYP3A4 (npr. rifampicina, šentjanževke) lahko zmanjša koncentracijo amlodipina v plazmi. Med uporabo amlodipina v kombinaciji z induktorji CYP3A4 je potrebna previdnost.

Sočasna uporaba amlodipina in grenivke ali grenivkinega soka ni priporočljiva, saj se pri nekaterih bolnikih lahko poveča biološka uporabnost in s tem okrepi učinek za znižanje krvnega tlaka.

Dantrolen (infuzija): Po dajanju verapamila in intravenske infuzije dantrolena so pri živalih opazili ventrikularno fibrilacijo in srčnožilni kolaps, v povezavi s hiperkaliemijo. Zaradi nevarnosti pojava hiperkaliemije se je priporočljivo izogibati sočasni uporabi zaviralcev kalcijevih kanalčkov, kakršen je amlodipin, pri bolnikih, ki so občutljivi za maligno hipertermijo in pri zdravljenju maligne hipertermije

Učinki amlodipina na druga zdravila

Učinki amlodipina na znižanje krvnega tlaka prispevajo k učinkom drugih antihipertenzivov na znižanje krvnega tlaka

V kliničnih študijah medsebojnega delovanja amlodipin ni vplival na farmakokinetične lastnosti atorvastatina, digoksina, varfarina ali ciklosporina.

Kadar takrolimus uporabljamo skupaj z amlodipinom obstaja tveganje za zvišanje nivoja takrolimusa v krvi. V izogib toksičnim učinkom takrolimusa, je pri bolnikih, ki prejemajo amlodipin, potrebno spremljati nivo takrolimusa v krvi in, če je potrebno, prilagoditi odmerek takrolimusa.

Simvastatin: Sočasna uporaba večkratnih odmerkov 10 mg amlodipina z 80 mg simvastatina je pokazala 77% povečanje izpostavljenosti za simvastatin, v primerjavi s samim simvastatinom. Omejite odmerek simvastatina pri bolnikih na 20 mg amlodipina na dan.

Nosečnost

Varnosti uporabe amlodipina med nosečnostjo niso ugotavljali.

V študijah na živalih so pri velikih odmerkih opazili škodljiv vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Uporaba med nosečnostjo je priporočljiva le v primeru, ko ni druge varnejše izbire, in ko bolezen sama predstavlja večje tveganje za mater in plod.

Dojenje

Ni znano, ali se amlodipin izloča v materino mleko. Pri odločitvi, ali naj nadaljuje/ prekine z dojenjem in ali nak nadaljuje/ prekine zdravljenje z amlodipinom, je treba upoštevati korist dojenja za otroka in korist zdravljenja amlodipina za mater.

Plodnost

Pri nekaterih bolnikih, ki so jih zdravili z zaviralci kalcijevih kanalčkov, so poročali o reverzibilnih biokemijskih spremembah v glavi semenčice. Klinični podatki o možnem učinku amlodipina na plodnost so nezadostni. V eni študiji na podganah so ugotovili neželene učinke na plodnost pri samcih (glejte poglavje 5.3).

Amlodipin ima lahko blag do zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Če se pri bolnikih, ki jemljejo amlodipin, pojavlja omotica, glavobol, utrujenost ali navzea, je njihova zmožnost reagiranja lahko zmanjšana. Previdnost je še zlasti priporočljiva na začetku zdravljenja.

Povzetek varnostnega profila

Neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali med zdravljenjem, so somnolenca, omotica, glavobol, palpitacije, vročinski oblivi, bolečine v trebuhu, navzea, otekanje gležnjev, edem in utrujenost.

Pregled neželenih učinkov v obliki preglednice

Med zdravljenjem z amlodipinom so opažali naslednje neželene učinke, pogostnost njihovega pojavljanja pa je bila naslednja: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000).

V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

*večinoma konsistentno s holestazo

Izjemoma so poročali o primerih ekstrapiramidnega sindroma. Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča

namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, Center za zastrupitve, Zaloška cesta 2 SI-1000 Ljubljana, faks: + 386 (0)1 434 76 46, e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si.

Izkušenj z namernim prevelikim odmerjanjem amlodipina pri človeku je malo.

Simptomi:

Dostopni podatki kažejo, da bi lahko preveliko odmerjanje povzročilo čezmerno periferno vazodilatacijo in verjetno refleksno tahikardijo. Poročajo tudi o izraziti in verjetno dolgotrajni sistemski hipotenziji, vključno s šokom s smrtnim izidom.

Zdravljenje:

Klinično značilna hipotenzija zaradi prevelikega odmerka amlodipina zahteva aktivno srčno-žilno podporo, vključno s pogostim nadziranjem delovanja srca in pljuč, dvigom rok in nog ter nadziranjem krožečega volumna tekočine in izločanja urina.

Vazokonstriktor lahko pomaga obnoviti žilni tonus in krvni tlak, kadar njegova uporaba ni kontraindicirana. Intravenska uporaba kalcijevega glukonata bi lahko koristila za odpravljanje učinkov zavrtja kalcijevih kanalčkov.

V nekaterih primerih koristi izpiranje želodca. Pri zdravih prostovoljcih so ugotovili, da uporaba aktivnega oglja v 2 urah po zaužitju 10 mg amlodipina zmanjša hitrost absorpcije amlodipina.

Amlodipin je močno vezan na beljakovine v plazmi, zato ima dializa verjetno le majhen vpliv.