Klindamicin Kalceks 150 mg/ml raztopina za injiciranje/infundiranje

Zdravilo Klindamicin Kalceks 150 mg/ml raztopina za injiciranje/infundiranje je indicirano za zdravljenje naslednjih hudih okužb, ki jih povzročajo bakterije, občutljive na klindamicin, pri odraslih in otrocih od 1 meseca starosti (glejte poglavji 4.2 in 5.1):

‒ okužb kosti in sklepov

‒ kroničnega sinuzitisa, ki ga povzročajo anaerobni mikroorganizmi

‒ okužb spodnjih dihal

‒ zapletenih intraabdominalnih okužb

‒ okužb v medeničnem predelu in okužb ženskih spolovil

‒ zapletenih okužb kože in mehkih tkiv.

Zdravilo Klindamicin Kalceks se lahko uporablja za profilakso v kirurgiji v primeru alergije na

betalaktamske antibiotike.

Upoštevati je treba uradne smernice o ustrezni uporabi protimikrobnih učinkovin.

Odmerek in način uporabe je treba določiti glede na izraženost okužbe, stanje bolnika in občutljivost mikroorganizma, ki povzroči okužbo. Upoštevati je treba lokalne smernice.

Odmerjanje

Odrasli

Intramuskularno ali intravensko dajanje: 1200–2700 mg/dan, razdeljeno v 2–4 odmerke.

Običajni odmerek pri okužbah intraabdominalnega področja, področja medenice pri ženskah ali drugih hudih okužbah je 2400–2700 mg na dan i.v. ali i.m., dan v 2, 3 ali 4 enakih odmerkih (brez preseganja največjega priporočenega enkratnega odmerka 1200 mg i.v. ali 600 mg i.m.).

Za zdravljenje manj zapletenih okužb, ki jih povzročajo bolj občutljivi mikroorganizmi, ki se lahko odzovejo na manjše odmerke: odmerek je 1200–1800 mg na dan i.v. ali i.m., dan v 3 ali 4 enakih odmerkih.

Pri življenjsko nevarnih okužbah se lahko intravenski odmerek poveča do 4800 mg na dan.

Profilaksa v kirurgiji

Odmerek je treba določiti glede na vrsto in trajanje kirurškega posega.

Običajni odmerek je 600–900 mg, ki se ga daje na vsake 4-8 ur, do konca postopka.

Pediatrična populacija

Otroci, stari več kot 1 mesec do 12 let

20–40 mg/kg na dan i.v. ali i.m., dano v 3 ali 4 enakih odmerkih (glejte poglavje 4.4).

Odmerek klindamicina pri otrocih mora temeljiti na celotni telesni teži tudi če ima otrok prekomerno telesno težo (glejte poglavje 5.2). Za hude okužbe pri otrocih je priporočljiva uporaba odmerka minimalno 300 mg/dan, ne glede na telesno težo. Skupni dnevni odmerek ne sme presegati največjega priporočenega dnevnega odmerka za odrasle.

Mladostniki, starejši od 12 let

Odmerki pri mladostnikih, starejših od 12 let, morajo biti enaki kot pri odraslih, pri čemer je treba upoštevati morebitne prilagoditve odmerka glede na delovanje jeter. Pri mladostnikih s premajhno telesno maso med 12. in 18. letom starosti ni priporočljivo preseči največjega odmerka 40 mg/kg/dan. Skupni dnevni odmerek ne sme presegati največjega priporočenega dnevnega odmerka za odrasle.

Dojenčki, mlajši od 1 meseca

Varnost in učinkovitost zdravila Klindamicin Kalceks pri dojenčkih, mlajših od enega meseca, nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.

Starejši bolniki

Pri starejših bolnikih z normalnim delovanjem jeter in ledvic odmerka ni treba prilagajati (glejte

poglavje 5.2).

Okvara jeter

Razpolovni čas izločanja se pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro jeter podaljša (glejte poglavji 4.4 in 5.2). Če pa se klindamicin daje na vsakih 8 ur, do kopičenja pride le redko. Pri bolnikih s hudo jetrno okvaro je priporočljivo spremljati delovanje jeter in bolnikov napredek ter spremljanje plazemskih ravni klindamicina, kjer je to mogoče. Glede na rezultate je treba po potrebi prilagoditi odmerek ali intervale odmerjanja.

Okvara ledvic

Razpolovni čas izločanja je pri bolnikih z okvaro ledvic podaljšan (glejte poglavji 4.4 in 5.2). Vendar pa pri bolnikih z blago do zmerno ledvično okvaro odmerka ni treba prilagajati. Pri bolnikih s hudo ledvično okvaro je priporočljivo spremljati delovanje ledvic in bolnikov napredek.

Klindamicina ni mogoče odstraniti s hemodializo. Zato dodaten odmerek pred ali po hemodializi ni potreben.

Način uporabe

Intramuskularna injekcija (i.m.) ali intravensko infundiranje (i.v.).

Za intramuskularno dajanje je treba zdravilo Klindamicin Kalceks uporabiti nerazredčeno. Intramuskularna uporaba več kot 600 mg naenkrat ni priporočljiva.

Intramuskularno dajanje je indicirano, kadar intravensko infundiranje zaradi kakršnih koli razlogov ni mogoče.

Za intravensko dajanje je treba zdravilo Klindamicin Kalceks pred i.v. dajanjem razredčiti in ga infundirati v obdobju najmanj 10–60 minut. Koncentracija ne sme presegati 18 mg klindamicina na ml raztopine, hitrost infundiranja pa ne sme presegati 30 mg/min.

Nikoli se ne sme dajati v obliki intravenske bolusne injekcije (lahko povzroči resne neželene učinke, glejte poglavje 4.8). Intravenska infundiranja več kot 1200 mg v eni uri niso priporočljiva.

Preglednica 1 Običajne hitrosti infundiranja

Za podatke o združljivih vehiklih glejte poglavje 6.6.

Preobčutljivost na učinkovino, linkomicin ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Preobčutljivostne reakcije

Hude preobčutljivostne reakcije se lahko pojavijo že po prvem odmerku. Če pride do preobčutljivostne reakcije, je treba zdravljenje s klindamicinom takoj ukiniti in začeti izvajati ustrezne standardne nujne ukrepe (glejte poglavji 4.3 in 4.8).

V določenih okoliščinah je lahko zdravljenje s klindamicinom alternativna oblika zdravljenja pri bolnikih z alergijo na penicilin (preobčutljivost na penicilin). Poročil o navzkrižni alergiji med klindamicinom in penicilinom ni bilo in glede na strukturne razlike med učinkovinama tega ni pričakovati. Vendar pa v posameznih primerih obstajajo informacije o anafilaksiji (preobčutljivosti) na klindamicin pri osebah z že obstoječo alergijo na penicilin. To je treba upoštevati pri zdravljenju s klindamicinom pri bolnikih, ki imajo alergijo na penicilin.

Hude kožne neželene reakcije

Pri bolnikih, ki so prejemali klindamicin, so poročali o hudih kožnih neželenih reakcijah, kot so reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS - Drug Reaction with Eosinophilia and Systemic Symptoms), Stevens-Johnsonov sindrom (SJS), toksična epidermalna nekroliza (TEN) in akutna generalizirana eksantemska pustuloza (AGEP), ki lahko ogrozijo življenje ali so smrtne. Pojavijo se lahko že po prvem dajanju zdravila. Če se pojavijo znaki in simptomi hudih kožnih reakcij, je treba zdravljenje s klindamicinom takoj ukiniti in začeti izvajati ustrezne standardne nujne ukrepe. Če se je pri bolniku ob uporabi klindamicina pojavila resna reakcija, kot so DRESS, SJS, TEN ali AGEP, se zdravljenja s klindamicinom pri tem bolniku ne sme nikdar več ponovno začeti (glejte poglavji 4.3 in 4.8).

Bolezni prebavil

Zdravljenje z zdravili za zdravljenje bakterijskih infekcij (antibiotiki) spremeni normalno floro debelega črevesa, kar povzroči prekomerno rast organizma Clostridioides difficile. O tem so poročali pri uporabi skoraj vseh zdravil za zdravljenje bakterijskih infekcij, vključno s klindamicinom. C. difficile proizvaja toksina A in B, ki prispevata k razvoju driske, povezane s C. difficile (CDAD -

Clostridioides Difficile Associated Diarrhoea), in je glavni vzrok »antibiotičnega kolitisa« (kolitisa povezanega z uporabo antibiotikov).

Pomembno je, da pri bolnikih, pri katerih se diareja razvije po dajanju antibiotikov, razmislimo o diagnozi CDAD. Ta lahko napreduje v kolitis, vključno s psevdomembranskim kolitisom (glejte poglavje 4.8), ki lahko poteka od blagega do smrtonosnega kolitisa. Pri sumu ali potrditvi z uporabo antibiotikov povezane diareje ali kolitisa, je treba tekoče zdravljenje z antibiotiki, vključno s klindamicinom, ukiniti in takoj uvesti ustrezne terapevtske ukrepe. Zdravila, ki zavirajo peristaltiko, so v tem primeru kontraindicirana.

Zdravljenje s klindamicinom je bilo povezano s psevdomembranskim kolitisom do katerega je prišlo med zdravljenjem s klindamicinom in do 2 do 3 tedne po njem, ki je lahko smrten in ki je povezan s hudo in vztrajno diarejo. Pri predpisovanju klindamicina bolniku, ki je nagnjen k boleznim prebavil, zlasti h kolitisu, je potrebna previdnost. Kolitis in diareja, povezana z uporabo antibiotikov, sta pogostejša in hujša pri oslabelih in/ali starejših bolnikih (> 60 let).

Motnje v živčno-mišičnem prenosu

Pri bolnikih z motnjami v živčno-mišičnem prenosu (npr. miastenija gravis, Parkinsonova bolezen) je potrebna previdnost, saj je bil klindamicin povezan s povzročitvijo živčno-mišične blokade in podaljšanjem le-te (glejte poglavji 4.5 in 4.8). In vitro so dokazali, da klindamicin zavira nikotinske acetilholinske receptorje.

Okvarjeno delovanje jeter in ledvic

Med dolgotrajnim zdravljenjem je treba redno nadzorovati delovanje jeter in ledvic.

Razpolovni čas izločanja se podaljša pri bolnikih z ledvično okvaro in bolnikih z zmerno do hudo

jetrno okvaro (glejte poglavji 4.2 in 5.2).

Redko so poročali o akutni poškodbi ledvic, vključno z akutno odpovedjo ledvic. Pri bolnikih, ki imajo predhodno obstoječe poslabšanje delovanja ledvic ali sočasno jemljejo nefrotoksična zdravila, je treba razmisliti o spremljanju delovanja ledvic (glejte poglavje 4.8).

Prekomerna rast neobčutljivih organizmov

Uporaba klindamicina lahko povzroči tudi prekomerno rast neobčutljivih organizmov, zlasti kvasovk.

Prodiranje v cerebrospinalni likvor

Klindamicina se ne sme uporabljati za zdravljenje meningitisa, ker v cerebrospinalni likvor ne prodira v zadostni meri.

Drugo

Previdnost je potrebna pri bolnikih z atopijskimi boleznimi.

Natrij

To zdravilo vsebuje 6,5 mg natrija na ml raztopine, kar je enako 0,33 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

Živčno-mišični blokatorji

Klindamicin lahko okrepi delovanje mišičnih relaksantov (živčno-mišični blokatorji). Zato ga je treba

pri bolnikih, ki prejemajo taka zdravila, uporabljati previdno.

Antagonisti vitamina K

Pri bolnikih, ki so se zdravili s klindamicinom v kombinaciji z antagonisti vitamina K (npr. varfarin, acenokumarol in fluindion), so poročali o zvišanih vrednostih koagulacijskih testov (PT/INR - Prothrombin Time/International Normalized Ratio) in/ali krvavitvah. Zato je treba pri bolnikih, ki se zdravijo z antagonisti vitamina K, pogosto izvajati in spremljati koagulacijske teste.

Druga zdravila za zdravljenje bakterijskih infekcij

Med klindamicinom in eritromicinom so in vitro dokazali antagonizem. Zaradi možnega kliničnega

pomena, teh dveh zdravil ne smemo dajati sočasno.

Zaviralci in induktorji encimov CYP

Klindamicin se presnavlja pretežno s CYP3A4 in v manjši meri s CYP3A5, do glavnega presnovka klindamicinijevega sulfoksida in manj pomembnega presnovka N-dezmetilklindamicina.

Zato lahko zaviralci CYP3A4 in CYP3A5 zmanjšajo očistek klindamicina.

Induktorji CYP3A4 in CYP3A5 lahko povečajo očistek klindamicina. Če se klindamicin uporablja skupaj z močnimi induktorji CYP3A4, kot je rifampicin, je treba bolnike opazovati glede zmanjšane učinkovitosti zdravljenja.

Študije in vitro kažejo, da klindamicin ne zavira CYP1A2, CYP2C9, CYP2C19, CYP2E1 ali CYP2D6 in le zmerno zavira CYP3A4. Zato so klinično pomembne interakcije med klindamicinom in sočasno uporabljenimi zdravili, ki se presnavljajo s temi encimi CYP, malo verjetne.

Zdravila za zaviranje imunske odzivnosti

Klindamicin lahko vpliva na koncentracijo ciklosporina in takrolimusa v krvi. Med zdravljenjem s

klindamicinom je priporočljivo spremljanje ravni ciklosporina/takrolimusa v serumu.

Nosečnost

V kliničnih študijah pri nosečnicah sistemsko dajanje klindamicina v 2. in 3. trimesečju ni bilo povezano s povečano pojavnostjo prirojenih nepravilnosti. Ustreznih, dobro nadzorovanih študij pri nosečnicah v prvem trimesečju nosečnosti ni. Klindamicin pri ljudeh prehaja skozi placento.

Klindamicin se sme med nosečnostjo uporabljati le, če je to nujno potrebno.

Dojenje

Po sistemskem dajanju so poročali, da se klindamicin v materinem mleku pojavlja v razponu od

< 0,5 μg/ml do 3,8 μg/ml. Klindamicin lahko potencialno negativno vpliva na črevesno floro dojenega dojenčka s simptomi, kot so driska ali kri v blatu ali izpuščaj. Uporaba klindamicina med dojenjem ni priporočljiva, zato se je treba odločiti, ali da se dojenje prekine ali da se izbere druga možnost zdravljenja. Treba je pretehtati koristi dojenja za dojenčka glede na klinično potrebo matere po klindamicinu.

Plodnost

Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive na sposobnost razmnoževanja

(glejte poglavje 5.3).

Klindamicin nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

V preglednici 2 spodaj so navedeni neželeni učinki, ki so jih ugotovili iz izkušenj v kliničnih preskušanjih in izkušenj v obdobju trženja zdravila. Neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih MedDRA in pogostnosti, kot sledi: pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do

< 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Znotraj vsake skupine pogostosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Najpogostejši neželeni učinki so gastrointestinalni, predvsem driska. Gastrointestinalni neželeni učinki se pojavijo pri približno 8 % bolnikov.

Preglednica 2 Neželeni učinki

* Neželene reakcije, ugotovljene v obdobju trženja zdravila.

** Pogosto so blagi in pogosto izzvenijo med zdravljenjem ali po prekinitvi zdravljenja. Ti neželeni učinki so odvisni od načina uporabe in odmerka.

*** Lahko se pojavijo lokalno po i.m. injiciranju.

**** Po i.v. dajanju.

+ Po hitrem i.v. infundiranju se lahko pojavijo preobčutljivostne reakcije v obliki rdečice ali občutka slabosti s siljenjem na bruhanje.

# Glejte poglavje 4.4.

§ Poročali so o primerih zastoja srca in dihanja ter hipotenzije po prehitrem i.v. dajanju.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih:

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi prevelikega odmerjanja so slabost s siljenjem na bruhanje (navzea), bruhanje in driska. Hemodializa in peritonealna dializa nista učinkoviti pri odstranjevanju klindamicina iz seruma.