Flukloksacilin Altamedics 500 mg trde kapsule

Flukloksacilin 500 mg kapsule so indicirane za zdravljenje odraslih in otrok, starejših od 10 let z okužbami povzročenimi z na Gram pozitivnimi organizmi, vključno s stafilokoki in streptokoki, ki proizvajajo beta laktamazo (glejte poglavje 5.1) kot so:

• okužbe kože in mehkih tkiv,

• okužbe dihal,

• ostale okužbe, povzročene z mikroorganizmi, občutljivimi na flukloksacilin, kot so enteritis, infekcije sečnega trakta.

  Parenteralna uporaba je indicirana, ko peroralna uporaba ni primerna.

  Upoštevati je treba uradna priporočila za pravilno rabo protibakterijskih učinkovin.

Odmerjanje

Odmerjanje je odvisno od starosti, telesne mase in ledvične funkcije bolnika kot tudi resnosti okužbe.

Tega zdravila se ne sme uporabljati za zdravljenje otrok, mlajših od 10 let.

Za odmerke, za katere odmerjanje s tem zdravilom ni praktično, so na voljo druge jakosti in farmacevtske oblike.

Običajno odmerjanje (odrasli, vključno s starejšimi bolniki in otroci, starejšimi od 10 let) Peroralno – 1 do 3 g dnevno v treh do štirih enakomerno razdeljenih odmerkih.

Ledvična okvara

Kot pri ostalih penicilinih, pri uporabi flukloksacilina pri bolnikih z ledvično okvaro navadno ni potrebno zmanjšanje odmerka.

Vendar je pri hudi ledvični okvari (očistek kreatinina < 10 ml/min) potrebno razmisliti o zmanjšanju odmerka ali podaljšanju intervala odmerjanja. Pri terapiji z visokimi odmerki je največji priporočljiv odmerek 1 g vsakih 8 – 12 ur. Flukloksacilin se z dializo bistveno ne odstranjuje, zato dodatni odmerki med ali po dializi niso potrebni.

Način uporabe

Zdravilo Flukloksacilin Altamedics 500 mg trde kapsule je treba vzeti vsaj eno uro pred obrokom ali dve uri po njem.

Zdravilo v obliki kapsul je treba vzeti s polnim kozarcem vode (250 ml), da se zmanjša tveganje za nastanek bolečin v požiralniku (glejte poglavje 4.8).

Bolniki takoj po jemanju zdravila Flukloksacilin Altamedics 500 mg trde kapsule ne smejo ležati.

Flukloksacilin se ne sme uporabljati pri bolnikih z dokazano preobčutljivostjo na beta laktamske antibiotike (npr. penicilini, cefalosporini) ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Flukloksacilin je kontraindiciran pri bolnikih, pri katerih se je ob zdravljenju s flukloksacilinom pojavila zlatenica oziroma motnja jetrnih funkcij.

Pojav vročinskega generaliziranega eritema, povezanega s pustulo, na začetku zdravljenja je lahko simptom akutne generalizirane eksantematozne pustuloze (AGEP) (glejte poglavje 4.8). V primeru diagnoze AGEP je treba prenehati z jemanjem flukloksacilina in tudi vsaka nadaljnja uporaba flukloksacilina je kontraindicirana.

Pred začetkom terapije s flukloksacilinom je potrebno preveriti podatke o preteklih

preobčutljivostnih reakcijah na beta laktamske antibiotike. Navzkrižna alergijska reakcija med penicilini in cefalosporini je pogosta.

Poročali so o resnih in v nekaterih primerih celo smrtnih preobčutljivostnih reakcijah (anafilaksija) pri bolnikih, ki so prejemali beta laktamske antibiotike. Čeprav je anafilaksija pogostejša pri terapiji s parenteralno obliko, se je pojavila tudi pri bolnikih, ki so zdravilo prejemali peroralno. Te reakcije se pogosteje pojavljajo pri posameznikih z dokazano preobčutljivostjo na beta laktame. Če se pojavi alergična reakcija, je potrebno zdravljenje s flukloksacilinom prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje. Resne anafilaktične reakcije lahko

zahtevajo takojšnje urgentno zdravljenje z adrenalinom. Lahko se zahteva tudi uvajanje kisika, intravenska injekcija/infuzija steroidov in sprostitev dihalnih poti, vključno z intubacijo.

Flukloksacilin je treba pri bolnikih z dokazano okvaro jeter, pri bolnikih starih 50 let ali več in pri bolnikih z resno osnovno boleznijo uporabljati previdno. Pri teh bolnikih lahko pride do resnih okvar jeter; v zelo redkih primerih so poročali tudi o smrtnih primerih (glejte poglavje 4.8).

Pri bolnikih z ledvično okvaro je potrebno prilagoditi odmerek (glejte poglavje 4.2). Dolgotrajna uporaba lahko občasno povzroči razrast neobčutljivih organizmov.

V primeru dolgotrajnega zdravljenja (npr. osteomielitis, endokarditis) je treba redno spremljati delovanje jeter in ledvic.

Pri sočasnem dajanju flukloksacilina in paracetamola se zaradi povečanega tveganja za presnovno acidozo s povečano anionsko vrzeljo (HAGMA, high anion gap metabolic acidosis) priporoča previdnost. Bolniki z velikim tveganjem za HAGMA so zlasti tisti s hudo okvaro ledvic, sepso ali nedohranjenostjo, še posebej pri uporabi največjega dnevnega odmerka paracetamola.

Po sočasnem dajanju flukloksacilina in paracetamola se priporoča natančno spremljanje, da se ugotovi pojav kislinsko-bazičnih motenj, tj. HAGMA, vključno z iskanjem 5-oksoprolina v urinu.

Če se zdravljenje s flukloksacilinom nadaljuje po prenehanju zdravljenja s paracetamolom, se je priporočljivo prepričati, da ni znakov HAGMA, saj obstaja možnost, da flukloksacilin ohranja klinično sliko HAGMA (glejte poglavje 4.5).

Pri uporabi flukloksacilina, še zlasti v visokih odmerkih, se lahko pojavi hipokaliemija (morebitno življenjsko nevarno stanje). Hipokaliemija, ki jo povzroči flukloksacilin, je lahko odporna proti nadomeščanju kalija. Med zdravljenjem z visokimi odmerki flukloksacilina se priporoča redno merjenje ravni kalija. Na ta tveganja je treba biti pozoren tudi pri kombinaciji flukloksacilina in diuretikov, ki povzročajo hipokaliemijo, ali ob prisotnosti drugih dejavnikov tveganja za razvoj hipokaliemije (npr. slaba prehranjenost, okvara ledvičnih tubulov).

To zdravilo vsebuje 26,4 mg natrija na 500 mg kapsulo, kar je enako 1,32% največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

To je treba upoštevati pri bolnikih, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Probenecid in sulfinpirazon zmanjšata ledvično tubularno sekrecijo flukloksacilina. Sočasna uporaba probenecida upočasni izločanje flukloksacilina.

Druge učinkovine, kot je piperacilin, ki se izločajo z ledvično tubularno sekrecijo, lahko vplivajo na izločanje flukloksacilina.

Flukloksacilin lahko inaktivira peroralno cepivo proti tifusu.

Flukloksacilin zmanjšuje izločanje metotreksata, kar lahko privede do toksičnosti metotreksata. Flukloksacilin lahko zmanjša odziv na sugamadeks.

Učinkovine z bakteriostatičnim delovanjem (kloramfenikol, eritromicini, sulfonamidi in tetraciklini) lahko vplivajo na bakteriocidni učinek flukloksacilina.

Obstajajo redki primeri zmanjšanja mednarodno umerjenega razmerja (INR) pri bolnikih, ki jemljejo varfarin in imajo predpisan flukloksacilin. Če je sočasna uporaba potrebna, potem je treba med dodajanjem ali odvzemom flukloksacilina natančno spremljati protrombinski čas ali mednarodno umerjeno razmerje.

Pri sočasni uporabi flukloksacilina in paracetamola je potrebna previdnost, saj je sočasno jemanje, zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja, povezano s presnovno acidozo s povečano anionsko vrzeljo. (glejte poglavje 4.4)

Penicilini lahko povzročijo lažno pozitivne rezultate direktnega antiglobulinskega (Coombsovega) testa, lažno visoke rezultate glukoze v urinu pri uporabi testa z bakrovim sulfatom in lažno visoke rezultate testa proteinov v urinu, ne vplivajo pa na encimske teste glukoze (npr. Clinistix) ali bromfenol modre teste (npr. Multistix ali Albustix).

Poročali so, da flukloksacilin (induktor CYP450) znatno zmanjša koncentracije vorikonazola v plazmi. Če se sočasnemu dajanju flukloksacilina v kombinaciji z vorikonazolom ni mogoče izogniti, je treba spremljati morebitno izgubo učinkovitosti vorikonazola (npr. s terapevtskim spremljanjem koncentracij); morda bo treba povečati odmerek vorikonazola.

Nosečnost

Študije na živalih niso pokazale teratogenih učinkov flukloksacilina. Ni zadostnih podatkov o uporabi flukloksacilina pri nosečnicah. Odločitev za uporabo katerega koli zdravila med

nosečnostjo je treba pazljivo sprejeti. Zato se lahko flukloksacilin pri nosečnicah uporablja le, če možna korist za mater upraviči tveganje za plod.

Dojenje

V materinem mleku je mogoče zaslediti sledove flukloksacilina. Pri dojenih otrocih je treba

upoštevati možnost preobčutljivostne reakcije. Zato se lahko flukloksacilin pri doječih materah uporablja le, če možna korist za mater opraviči tveganje za dojenega otroka.

Flukloksacilin nima ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Neželeni učinki so razvrščeni po sledečem dogovoru: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do

<1/10), občasni (≥1/1000 do <1/100), redki (≥1/10.000 do <1/1000), zelo redki (<1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Razen če ni drugače navedeno, je pogostost neželenih učinkov pridobljenja iz poročil več kot 30 let po začetku trženja.

Bolezni krvi in limfatičnega sistema:

Zelo redki: reverzibilna nevtropenija (vključno z agranulocitozo) in reverzibilna trombocitopenija, eozinofilija, hemolitična anemija.

Bolezni imunskega sistema:

Zelo redki: anafilaktični šok (izjemoma pri peroralni aplikaciji) (glejte poglavje 4.4), angionevrotski edem.

Če se pojavi preobčutljivostna reakcija, je treba zdravljenje prekiniti. (Glejte tudi Bolezni kože in podkožja).

Bolezni živčevja:

Zelo redki: pri bolnikih z odpovedjo ledvic se pri intravenskih injekcijah z visokimi odmerki lahko pojavijo nevrološke motnje s konvulzijami.

Bolezni prebavil:

*Pogosti: manjše prebavne motnje.

Zelo redki: psevdomembranski kolitis.

Če se pojavi psevdomembranski kolitis, je treba prekiniti zdravljenje s flukloksacilinom in uvesti primerno terapijo (npr. peroralna aplikacija vankomicina).

Neznana pogostnost: bolečine v požiralniku in povezani dogodki ^#

# ezofagitis, pekoč občutek v požiralniku, draženje v grlu, orofaringealna bolečina ali bolečina v ustih

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov:

Zelo redki: hepatitis in holestatska zlatenica. (Glejte poglavje 4.4). Spremembe v rezultatih jetrnih testov (reverzibilno ob prekinitvi zdravljenja).

Te reakcije niso povezane niti z odmerkom niti z načinom uporabe. Pojav teh učinkov lahko nastopi tudi dva meseca po prenehanju zdravljenja; v nekaterih primerih je možen tudi

večmesečni potek reakcij. Jetrne okvare so lahko hude; v zelo redkih primerih so poročali o smrtnih primerih, večinoma pri bolnikih starih 50 let ali več in pri bolnikih z resno osnovno boleznijo.

Obstajajo dokazi, da je tveganje za s flukloksacilinom povzročeno poškodbo jeter povečano pri osebah, ki so nosilci HLA-B*5701 alela. Kljub močni povezavi pride do poškodbe jeter le pri 1 od 500-1000 nosilcev. Posledično je pozitivna napovedna vrednost pri testiranju HLA-B*5701 alela za jetrno poškodbo zelo nizka (0,12%) in se zato rutinsko testiranje za prisotnost tega alela ne priporoča.

Bolezni kože in podkožja:

*Občasni: izpuščaji, urtikarija in purpura.

Zelo redki: multiformni eritem, Stevens-Johnsonov sindrom in toksična epidermalna nekroliza. (Glejte tudi Bolezni imunskega sistema).

Neznana pogostnost: AGEP – akutna generalizirana eksantematozna pustuloza (glejte poglavje 4.4).

Presnovne in prehranske motnje:

Izkušnje z zdravilom po začetku trženja: zelo redki primeri presnovne acidoze s povečano

anionsko vrzeljo, če se flukloksacilin uporablja sočasno s paracetamolom, običajno v prisotnosti dejavnikov tveganja (glejte poglavje 4.4).

Neznana pogostnost: hipokaliemija

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva:

Zelo redki: artralgija in mialgija, ki se lahko pojavita več kot 48 ur po pričetku zdravljenja.

Bolezni sečil:

Zelo redki: intersticijski nefritis (reverzibilno ob prekinitvi zdravljenja).

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije:

Zelo redki: vročina, ki se lahko pojavi več kot 48 ur po pričetku zdravljenja.

*Incidenca teh neželenih učinkov je pridobljena iz kliničnih študij, ki so vključevale skupno približno 929 odraslih in pediatričnih bolnikov, ki so jemali flukloksacilin.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Pojavijo se lahko gastrointestinalni učinki, kot so slabost, bruhanje in driska, ki jih je treba zdraviti simptomatsko.

Flukloksacilin se s hemodializo ne odstrani iz krvnega obtoka.