Ibuprofen Alkaloid-INT 40 mg/ml peroralna suspenzija

Zdravilo je namenjeno za uporabo pri otrocih s telesno maso od 7 kg (6 mesecev) do 40 kg (12 let).

Za kratkotrajno simptomatsko zdravljenje blage do zmerne bolečine.

Za kratkotrajno simptomatsko zdravljenje zvišane telesne temperature.

Odmerjanje

Za lajšanje simptomov je treba uporabljati najmanjši učinkovit odmerek najkrajši možni čas (glejte

poglavje 4.4).

Pri bolečini in zvišani telesni temperaturi: dnevni odmerek je 20–30 mg ibuprofena/kg telesne mase, v

deljenih odmerkih.

Enkratne odmerke je treba dajati na približno 6–8 ur.

Uporaba pri otrocih, mlajših od 6 mesecev ali s telesno maso manj kot 7 kg, ni priporočljiva.

Pri bolnikih z občutljivim želodcem je priporočljivo, da zdravilo Ibuprofen Alkaloid-INT vzamejo med obrokom.

Samo za kratkotrajno uporabo.

Če je to zdravilo potrebno jemati dlje kot 3 dni ali če se simptomi poslabšajo, se je treba posvetovati z zdravnikom.

Neželene učinke je mogoče zmanjšati z uporabo najmanjšega še učinkovitega odmerka za najkrajše obdobje, ki je potrebno za obvladovanje simptomov (glejte poglavje 4.4).

Posebne skupine bolnikov

Okvara ledvic (glejte poglavje 5.2)

Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro delovanja ledvic odmerka ni potrebno prilagajati; vseeno je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.4). Uporaba tega zdravila je kontraindicirana pri bolnikih s hudo insuficienco ledvic (glejte poglavje 4.3).

Okvara jeter (glejte poglavje 5.2)

Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro delovanja jeter odmerka ni potrebno prilagajati; vseeno je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.4). Uporaba tega zdravila je kontraindicirana pri bolnikih s hudo insuficienco jeter (glejte poglavje 4.3).

Način uporabe

za peroralno uporabo

Pred uporabo je treba steklenico dobro pretresti.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Bolniki z anamnezo preobčutljivostnih reakcij (npr. bronhospazem, astma, rinitis, angioedem ali urtikarija), povezanih z jemanjem acetilsalicilne kisline (ASA – acetylsalicylic acid), ibuprofena ali drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID – non-steroidal anti-inflammatory drugs).

• Bolniki z anamnezo krvavitve ali perforacije v prebavilih, povezane s predhodnim zdravljenjem z

  zdravili iz skupine NSAID.

• Bolniki z aktivno peptično razjedo/krvavitvijo ali anamnezo ponavljajoče se peptične

  razjede/krvavitve (vsaj dve ločeni epizodi dokazane razjede ali krvavitve).

• Bolniki s cerebrovaskularno ali drugo aktivno krvavitvijo.

• Bolniki s hudo odpovedjo jeter ali hudo odpovedjo ledvic.

• Bolniki s hudim srčnim popuščanjem (stopnje IV po NYHA).

• Bolniki z nepojasnjenimi motnjami tvorbe krvi.

• Zadnje trimesečje nosečnosti (glejte poglavje 4.6).

• Bolniki s hudo dehidracijo (povzročeno z bruhanjem, diarejo ali nezadostnim vnosom tekočine).

Neželene učinke je mogoče zmanjšati z uporabo najmanjšega še učinkovitega odmerka za najkrajše obdobje, ki je potrebno za obvladovanje simptomov.

Starejši

Pri starejših so neželeni učinki zdravil iz skupine NSAID pogostejši, še zlasti krvavitve in perforacije v prebavilih, ki so lahko tudi smrtne. Pri starejših obstaja večje tveganje za posledice neželenih učinkov.

Previdnost je potrebna pri bolnikih:

• s sistemskim eritematoznim lupusom (SLE – systemic lupus erythematosus) in bolnikih z mešano boleznijo vezivnega tkiva, saj pri teh obstaja povečano tveganje za aseptični meningitis (glejte poglavje 4.8);

• s prirojeno motnjo presnove porfirina (npr. akutna intermitentna porfirija);

• z motnjami v prebavilih in kronično vnetno črevesno boleznijo (ulcerozni kolitis, Crohnova

  bolezen) (glejte poglavje 4.8);

• s hipertenzijo in/ali srčnim popuščanjem v anamnezi, saj so v povezavi z zdravljenjem z zdravili iz skupine NSAID poročali o zastajanju tekočine in edemih (glejte poglavji 4.3 in 4.8);

• z okvaro ledvic, saj se lahko njihovo delovanje še poslabša (glejte poglavji 4.3 in 4.8);

• z okvaro jeter (glejte poglavji 4.3 in 4.8);

• neposredno po obsežnem kirurškem posegu;

• s senenim nahodom, nosnimi polipi ali kronično obstruktivno boleznijo dihal, saj pri njih obstaja povečano tveganje za alergijske reakcije. Slednje se lahko pojavijo v obliki astmatičnih napadov (t. i. analgetična astma), Quinckejevega edema ali urtikarije;

• z anamnezo alergijskih reakcij na druge snovi, saj pri njih obstaja povečano tveganje za

preobčutljivostne reakcije tudi pri uporabi tega zdravila.

Dihala

Pri bolnikih, ki imajo ali so kdaj imeli bronhialno astmo ali alergijsko bolezen, se lahko pojavi bronhospazem.

Druga nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID)

Sočasni uporabi zdravil iz skupine NSAID, vključno s selektivnimi zaviralci ciklooksigenaze-2, se je treba izogibati.

Varnost za prebavila

Pri uporabi vseh zdravil iz skupine NSAID so poročali o krvavitvah, razjedah ali perforacijah v prebavilih, ki so lahko tudi smrtne. Pojavijo se lahko kadar koli med zdravljenjem, in sicer z ali brez opozorilnih simptomov ali resnih neželenih dogodkov v prebavilih kdaj v preteklosti.

Tveganje za krvavitve, razjede ali perforacije v prebavilih je večje pri uporabi večjih odmerkov zdravil iz skupine NSAID in pri bolnikih z anamnezo razjed, še posebej v primeru zapletov v obliki krvavitve ali perforacije (glejte poglavje 4.3), ter pri starejših bolnikih. Ti bolniki naj začnejo zdravljenje z najmanjšim odmerkom, ki je na voljo.

Pri teh bolnikih in bolnikih, ki potrebujejo sočasno zdravljenje z majhnimi odmerki acetilsalicilne kisline (ASA) ali drugimi zdravili, ki lahko povečajo tveganje za prebavila (glejte spodaj in poglavje 4.5), je treba razmisliti o kombiniranem zdravljenju z zaščitnimi zdravili (npr. mizoprostolom ali zaviralci protonske črpalke).

Bolnikom, zlasti starejšim, pri katerih so se v preteklosti že pojavili toksični učinki na prebavila, je treba naročiti, da morajo zdravnika obvestiti o pojavu kakršnih koli nenavadnih simptomov v trebuhu (zlasti krvavitvah v prebavilih), še posebej v začetnem obdobju zdravljenja.

Bolnikom, ki se sočasno zdravijo z zdravili, ki lahko povečajo tveganje za nastanek razjed ali krvavitev, na primer s peroralnimi kortikosteroidi, antikoagulanti, kot je varfarin, selektivnimi zaviralci ponovnega privzema serotonina ali antitrombotiki, kot je acetilsalicilna kislina (ASA), je treba svetovati previdnost (glejte poglavje 4.5).

Če se pri bolniku, ki jemlje ibuprofen, pojavi krvavitev ali razjeda v prebavilih, je treba zdravljenje prekiniti.

Pri bolnikih z boleznijo prebavil (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen) v anamnezi je treba zdravila iz skupine NSAID uporabljati previdno, saj se takšna stanja lahko poslabšajo (glejte poglavje 4.8).

Hudi kožni neželeni učinki (SCAR)

V zvezi z uporabo ibuprofena (glejte poglavje 4.8) so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR – severe cutaneous adverse reactions), vključno z eksfoliativnim dermatitisom, multiformnim eritemom, Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN), reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (sindrom DRESS) in akutno generalizirano eksantemsko pustulozo (AGEP), ki so lahko življenjsko nevarni ali usodni. Večina teh reakcij se je pojavila v prvem mesecu.

Če se pojavijo znaki in simptomi, ki kažejo na te reakcije, je treba zdravljenje z ibuprofenom

nemudoma ukiniti in razmisliti o drugi vrsti zdravljenja (kot je ustrezno).

V izjemnih primerih se lahko pri noricah pojavijo zapleti v obliki resnih okužb kože in mehkih tkiv (glejte poglavje 4.8). Za zdaj vpliva zdravil iz skupine NSAID na poslabšanje teh okužb še ni mogoče izključiti. Uporaba ibuprofena pri bolnikih z noricami zato ni priporočljiva.

Kardiovaskularni in cerebrovaskularni učinki

Klinične študije kažejo, da je lahko uporaba ibuprofena, zlasti velikih odmerkov (2400 mg/dan), povezana z majhnim povečanjem tveganja za arterijske trombotične dogodke (npr. miokardni infarkt ali možgansko kap). Epidemiološke študije na splošno ne kažejo, da so majhni odmerki ibuprofena (npr. ≤ 1200 mg/dan) povezani s povečanim tveganjem za arterijske trombotične dogodke.

Bolniki z nenadzorovano hipertenzijo, kongestivnim srčnim popuščanjem (razred II−III po NYHA), ugotovljeno ishemično srčno boleznijo, periferno arterijsko boleznijo in/ali cerebrovaskularno boleznijo se smejo zdraviti z ibuprofenom le po skrbnem premisleku, pri tem pa se je treba izogibati velikim odmerkom (2400 mg/dan).

Skrbno je treba premisliti tudi pred začetkom dolgotrajnega zdravljenja pri bolnikih z dejavniki tveganja za kardiovaskularne dogodke (npr. hipertenzija, hiperlipidemija, sladkorna bolezen, kajenje), zlasti če so potrebni veliki odmerki ibuprofena (2400 mg/dan).

Pri bolnikih, ki so se zdravili z ibuprofenom, so poročali o primerih Kounisovega sindroma. Kounisov sindrom je bil opredeljen kot kardiovaskularni simptomi, ki se pojavijo sekundarno po alergijski ali preobčutljivostni reakciji, povezani z zožitvijo koronarnih arterij, kar lahko privede do miokardnega infarkta.

Druga opozorila

Hude akutne preobčutljivostne reakcije (npr. anafilaktični šok) so opažali zelo redko. Ob prvih znakih preobčutljivostne reakcije po jemanju/dajanju ibuprofena je treba zdravljenje prekiniti. Usposobljeno zdravstveno osebje mora skladno s simptomi izvesti vse zahtevane medicinske ukrepe.

Ibuprofen lahko začasno zavre agregacijo trombocitov. Zato je treba bolnike z motnjami koagulacije skrbno spremljati.

V primeru dolgotrajnega zdravljenja z ibuprofenom je treba redno spremljati delovanje jeter in ledvic ter krvno sliko.

Čezmerna uporaba katerega koli zdravila za lajšanje glavobolov lahko slednje še poslabša. Če se takšno stanje pojavi ali obstaja sum nanj, se je treba posvetovati z zdravnikom in zdravljenje prekiniti. Pri bolnikih, ki imajo kljub redni uporabi zdravil proti glavobolu (ali zaradi nje) pogoste ali vsakodnevne glavobole, je treba posumiti na diagnozo glavobola zaradi čezmerne rabe zdravil proti glavobolu (MOH – medication overuse headache).

Pri sočasnem uživanju alkohola se lahko pri uporabi zdravil iz skupine NSAID okrepijo z učinkovino

povezani neželeni učinki, zlasti tisti, ki se nanašajo na prebavila ali osrednji živčni sistem.

Prikritje simptomov osnovnih okužb

Zdravilo Ibuprofen Alkaloid-INT lahko prikrije simptome okužbe, kar lahko privede do zapoznele uvedbe ustreznega zdravljenja in s tem do poslabšanja izida okužbe. To so opazili pri zunajbolnišnični pljučnici in bakterijskih zapletih noric. Kadar se zdravilo Ibuprofen Alkaloid-INT daje zaradi zvišane telesne temperature ali za lajšanje bolečine, povezanih z okužbo, se svetuje spremljanje okužbe. V nebolnišničnem okolju se mora bolnik v primeru vztrajanja ali poslabšanja simptomov posvetovati z zdravnikom.

Ledvice

Na splošno lahko zaradi uporabe analgetikov iz navade, še zlasti pri sočasni uporabi več različnih

analgetikov, pride do trajne poškodbe ledvic s tveganjem za odpoved ledvic (analgetična nefropatija).

Pri dehidriranih otrocih obstaja tveganje za okvaro ledvic.

To zdravilo vsebuje 2 mg natrijevega benzoata v 1 ml peroralne suspenzije.

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.

Sočasni uporabi ibuprofena z naslednjimi zdravili se je treba izogibati:

Druga nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), vključno s selektivnimi zaviralci ciklooksigenaze-2: Sočasni uporabi dveh ali več zdravil iz skupine NSAID se je treba izogibati, ker to lahko poveča tveganje za neželene učinke (glejte poglavje 4.4).

Acetilsalicilna kislina:

Sočasna uporaba ibuprofena in acetilsalicilne kisline na splošno ni priporočljiva zaradi možnosti povečanja neželenih učinkov.

Eksperimentalni podatki kažejo, da lahko ibuprofen pri sočasni uporabi z acetilsalicilno kislino kompetitivno zavira učinek majhnega odmerka acetilsalicilne kisline na agregacijo trombocitov. Čeprav je ekstrapolacija teh podatkov na klinične situacije negotova, ni mogoče izključiti možnosti, da lahko redna, dolgotrajna uporaba ibuprofena zmanjša kardioprotektivne učinke majhnih odmerkov acetilsalicilne kisline. Pri občasni uporabi ibuprofena ni verjetno, da se bodo pojavili klinično pomembni učinki (glejte poglavje 5.1).

Ibuprofen je treba uporabljati previdno v kombinaciji z naslednjimi zdravili:

Antihipertenzivi (zaviralci ACE, antagonisti adrenergičnih receptorjev beta in blokatorji receptorjev

za angiotenzin II) in diuretiki:

Zdravila iz skupine NSAID lahko zmanjšajo učinek teh zdravil. Pri nekaterih bolnikih z oslabljenim delovanjem ledvic (npr. pri dehidriranih bolnikih ali pri starejših bolnikih z oslabljenim delovanjem ledvic) lahko sočasna uporaba zaviralcev ACE, antagonistov adrenergičnih receptorjev beta, blokatorjev receptorjev za angiotenzin II in zdravil, ki zavirajo ciklooksigenazo, delovanje ledvic še dodatno poslabša, vključno s pojavom akutne odpovedi ledvic, ki pa je običajno reverzibilna. Zato je pri zdravljenju v kombinaciji s temi zdravili potrebna previdnost, še zlasti pri starejših bolnikih. Bolniki morajo biti zadostno hidrirani, po uvedbi kombiniranega zdravljenja in nato redno tudi med zdravljenjem pa je priporočljivo spremljanje delovanja ledvic. Diuretiki lahko povečajo tveganje za nefrotoksičnost zdravil iz skupine NSAID.

Srčni glikozid (npr. digoksin):

Zdravila iz skupine NSAID lahko poslabšajo srčno popuščanje, zmanjšajo GFR in zvečajo plazemske ravni glikozida. Sočasna uporaba ibuprofena z digoksinom lahko zveča raven digoksina v serumu. Ob pravilni uporabi (največ 3 dni) preverjanje ravni digoksina v serumu praviloma ni potrebno.

Litij:

Obstajajo dokazi o možnem zvečanju ravni litija v plazmi. Ob pravilni uporabi (največ 3 dni)

preverjanje ravni litija v serumu praviloma ni potrebno.

Diuretiki, ki varčujejo s kalijem:

Sočasna uporaba ibuprofena in diuretikov, ki varčujejo s kalijem, lahko vodi do hiperkaliemije (priporočeno je preverjanje ravni kalija v serumu).

Fenitoin:

Sočasna uporaba ibuprofena s fenitoinom lahko zveča raven fenitoina v serumu. Ob pravilni uporabi

(največ 3 dni) preverjanje ravni fenitoina v serumu praviloma ni potrebno.

Metotreksat:

Obstajajo dokazi o možnem zvečanju ravni metotreksata v plazmi. Uporaba ibuprofena v 24 urah pred in po uporabi metotreksata lahko vodi v zvečano koncentracijo metotreksata in do okrepitve njegovih toksičnih učinkov.

Takrolimus:

Sočasna uporaba takrolimusa in zdravil iz skupine NSAID lahko poveča tveganje za nefrotoksičnost.

Ciklosporin:

Povečano je tveganje za nefrotoksičnost.

Kortikosteroidi:

Povečano je tveganje za pojav razjed ali krvavitev v prebavilih (glejte poglavje 4.4).

Antikoagulanti:

Zdravila iz skupine NSAID lahko okrepijo učinek antikoagulantov, kot je varfarin (glejte poglavje

4.4).

Antitrombotiki in selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI – selective serotonin reuptake inhibitors):

Povečano je tveganje za krvavitve v prebavilih (glejte poglavje 4.4).

Sulfonilsečnine:

Klinične raziskave so pokazale medsebojno delovanje med zdravili iz skupine NSAID in peroralnimi antidiabetiki (sulfonilsečninami). Čeprav o medsebojnem delovanju med ibuprofenom in sulfonilsečninami do danes niso poročali, se kot previdnostni ukrep pri sočasnem zdravljenju priporoča spremljanje vrednosti glukoze v krvi.

Zidovudin:

Obstajajo dokazi o povečanem tveganju za hemartroze in hematome pri HIV(+) hemofilikih, ki

sočasno prejemajo zidovudin in ibuprofen.

Probenecid in sulfinpirazon:

Zdravila, ki vsebujejo probenecid ali sulfinpirazon, lahko upočasnijo izločanje ibuprofena.

Baklofen:

Po jemanju ibuprofena se lahko pojavijo toksični učinki baklofena.

Ritonavir:

Ritonavir lahko zveča plazemske koncentracije zdravil iz skupine NSAID.

Aminoglikozidi:

Zdravila iz skupine NSAID lahko upočasnijo izločanje aminoglikozidov.

Kinolonski antibiotiki:

Podatki iz raziskav na živalih kažejo, da lahko zdravila iz skupine NSAID povečajo tveganje za pojav konvulzij, povezanih z uporabo kinolonskih antibiotikov. Pri bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila iz skupine NSAID in kinolone, se lahko poveča tveganje za pojav konvulzij.

Zaviralci CYP2C9:

Sočasna uporaba ibuprofena in zaviralcev CYP2C9 lahko poveča izpostavljenost ibuprofenu (substrat encima CYP2C9). V študiji z vorikonazolom in flukonazolom (zaviralca CYP2C9) so ugotovili, da se je izpostavljenost S(+)-ibuprofenu zvečala za približno 80–100 %. Pri sočasni uporabi ibuprofena in močnih zaviralcev CYP2C9 je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka ibuprofena, še zlasti kadar so z vorikonazolom ali flukonazolom uporabljeni veliki odmerki ibuprofena.

Kaptopril:

Eksperimentalne študije kažejo, da ibuprofen zavira učinek kaptoprila na izločanje natrija.

Holestiramin:

Pri sočasni uporabi ibuprofena in holestiramina se absorpcija ibuprofena zakasni in zmanjša (25 %). Ti zdravili je treba uporabiti z zamikom nekaj ur.

Nosečnost

Zaviranje sinteze prostaglandinov lahko neugodno vpliva na nosečnost in/ali razvoj zarodka oz. ploda. Podatki iz epidemioloških študij kažejo na možnost povečanega tveganja za spontani splav in pojav malformacij srca ter gastroshize po uporabi zaviralcev sinteze prostaglandinov v zgodnjem obdobju nosečnosti. Tveganje se verjetno stopnjuje z odmerkom in trajanjem zdravljenja. Absolutno tveganje za kardiovaskularne malformacije se je povečalo z manj kot 1 % na približno 1,5 %.

Uporaba zaviralcev sinteze prostaglandinov pri živalih poveča predimplantacijsko in postimplantacijsko izgubo ter smrtnost zarodkov in plodov. Poleg tega so pri živalih med uporabo zaviralcev sinteze prostaglandinov v obdobju organogeneze poročali o večji pojavnosti različnih malformacij, vključno s kardiovaskularnimi.

Od 20. tedna nosečnosti dalje lahko uporaba zdravila Ibuprofen Alkaloid-INT povzroči oligohidramnij zaradi motenj delovanja ledvic pri plodu. To se lahko pojavi kmalu po začetku zdravljenja in je običajno reverzibilno po ukinitvi zdravljenja. Poleg tega so po zdravljenju v drugem trimesečju nosečnosti poročali o konstrikciji arterioznega duktusa, pri čemer je v večini primerov to izzvenelo po ukinitvi zdravljenja. Zato se ibuprofena v prvem in drugem trimesečju nosečnosti ne sme uporabljati, razen če je to nujno potrebno. Če ibuprofen uporablja ženska, ki poskuša zanositi, ali če je uporabljen v prvem ali drugem trimesečju nosečnosti, mora biti odmerek zdravila čim manjši, zdravljenje pa čim krajše. Po večdnevni izpostavljenosti zdravilu Ibuprofen Alkaloid-INT od

20. tedna nosečnosti dalje je treba razmisliti o prenatalnem spremljanju oligohidramnija in konstrikcije arterioznega duktusa. Če se pojavi oligohidramnij ali konstrikcija arteriornega duktusa, je treba zdravljenje z zdravilom Ibuprofen Alkaloid-INT ukiniti.

V tretjem trimesečju nosečnosti lahko vsi zaviralci sinteze prostaglandinov povzročijo

pri plodu:

• toksične učinke na srce in pljuča (prezgodnja konstrikcija/zaprtje arterioznega duktusa in pljučna hipertenzija),

• okvaro delovanja ledvic, ki lahko napreduje do odpovedi ledvic z oligohidramnijem (glejte zgoraj);

  pri materi in novorojenčku ob koncu nosečnosti:

• možno podaljšanje časa krvavitve, antiagregacijski učinek, ki se lahko pojavi celo pri zelo majhnih odmerkih,

• zavrtje krčenja maternice s posledičnim zapoznelim ali podaljšanim porodom.

Posledično je uporaba ibuprofena v tretjem trimesečju nosečnosti kontraindicirana.

Dojenje

Ibuprofen in njegovi presnovki se v majhnih količinah izločajo v materino mleko. Do danes ni znanih škodljivih učinkov na dojenčke, zato med kratkotrajno uporabo ibuprofena v priporočenih odmerkih za zdravljenje bolečine in zvišane telesne temperature dojenja običajno ni treba prekiniti.

Plodnost

Obstajajo določeni dokazi, da lahko zdravila, ki zavirajo ciklooksigenazo oziroma sintezo prostaglandinov, vplivajo na ovulacijo in tako poslabšajo plodnost žensk. Ta učinek je po prekinitvi zdravljenja reverzibilen.

Zdravilo pri kratkotrajni uporabi nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in

upravljanja strojev.

V nadaljevanju so navedeni vsi znani neželeni učinki, o katerih so poročali med zdravljenjem z ibuprofenom, tudi pri dolgotrajnem zdravljenju z velikimi odmerki pri bolnikih z revmatskimi obolenji. Navedene pogostnosti, ki presegajo zelo redka poročila, se nanašajo na kratkotrajno uporabo ibuprofena v dnevnih odmerkih do največ 1200 mg ibuprofena v farmacevtskih oblikah za peroralno uporabo in do največ 1800 mg ibuprofena v obliki svečk.

Pri spodaj navedenih neželenih učinkih je treba upoštevati, da so odvisni predvsem od odmerka in se

razlikujejo med posamezniki.

Najpogosteje so poročali o neželenih učinkih, ki so bili povezani s prebavili. Neželeni učinki so odvisni predvsem od odmerka, zlasti tveganje za pojav krvavitev v prebavilih, ki je odvisno od razpona odmerka in trajanja zdravljenja. Pojavijo se lahko peptične razjede, perforacije ali krvavitve v prebavilih, včasih s smrtnim izidom, zlasti pri starejših (glejte poglavje 4.4). Po uporabi ibuprofena so poročali o navzei, bruhanju, diareji, flatulenci, zaprtju, dispepsiji, bolečinah v trebuhu, meleni, hematemezi, ulceroznem stomatitisu ter poslabšanju kolitisa in Crohnove bolezni (glejte poglavje 4.4). Redkeje so poročali o pojavu gastritisa.

V povezavi z zdravljenjem z zdravili iz skupine NSAID so poročali o edemu, hipertenziji in srčnem popuščanju.

Klinične študije kažejo, da je lahko uporaba ibuprofena, zlasti velikih odmerkov (2400 mg na dan), povezana z majhnim povečanjem tveganja za arterijske trombotične dogodke (npr. miokardni infarkt ali možgansko kap) (glejte poglavje 4.4).

Poročali so o poslabšanju z okužbo povezanih vnetij (npr. razvoj nekrotizirajočega fasciitisa), kar je sovpadalo z uporabo nesteroidnih protivnetnih zdravil. To je verjetno povezano z mehanizmom delovanja nesteroidnih protivnetnih zdravil.

Če se med uporabo zdravila Ibuprofen Alkaloid-INT pojavijo ali poslabšajo znaki okužbe, je priporočljivo, da bolnik nemudoma poišče zdravniško pomoč. Ugotoviti je namreč treba, ali obstaja indikacija za protimikrobno oziroma antibiotično zdravljenje.

Pri dolgotrajnem zdravljenju je treba redno spremljati krvno sliko.

Bolniku je treba naročiti, naj nemudoma obvesti zdravnika in preneha jemati zdravilo Ibuprofen Alkaloid-INT, če se pojavi eden od simptomov preobčutljivostnih reakcij, do katerih lahko pride že ob prvi uporabi, saj je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Bolniku je treba naročiti, naj nemudoma preneha jemati zdravilo in poišče zdravniško pomoč, če se pojavijo močne bolečine v zgornjem delu trebuha, melena ali hematemeza.

Neželeni učinki, ki so povezani z ibuprofenom, so navedeni v nadaljevanju glede na organski sistem in pogostnost. Uporabljena je naslednja razvrstitev pogostnosti:

zelo pogosti: ≥ 1/10, pogosti: ≥ 1/100 do < 1/10,

občasni: ≥ 1/1000 do < 1/100, redki: ≥ 1/10 000 do < 1/1000, zelo redki: < 1/10 000,

neznana pogostnost: pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti. Neželeni učinki v skupini z enako pogostnostjo so navedeni po padajoči resnosti.

Opis izbranih neželenih učinkov

1 Po zdravljenju z ibuprofenom so poročali o preobčutljivostnih reakcijah. Te lahko vključujejo nespecifično alergijsko reakcijo in anafilaksijo, reaktivnost dihalnih poti, kot je astma, poslabšanje astme, bronhospazem ali dispneja, ali različne bolezni kože, vključno z različnimi tipi izpuščajev, pruritusom, urtikarijo, purpuro, angioedemom in redkeje eksfoliativno in bulozno dermatozo (vključno s toksično epidermalno nekrolizo, Stevens-Johnsonovim sindromom in multiformnim eritemom).

2 Patogeni mehanizem z zdravilom povzročenega aseptičnega meningitisa ni popolnoma razumljen. Vendar pa razpoložljivi podatki o aseptičnem meningitisu, povezanim z zdravili iz skupine NSAID, kažejo na imunsko reakcijo (zaradi časovne povezanosti z vnosom zdravila in izginotjem simptomov po prenehanju uporabe zdravila). Pri bolnikih z obstoječimi avtoimunskimi boleznimi (npr. sistemskim eritematoznim lupusom ali mešano boleznijo vezivnega tkiva) so opazili posamezne primere simptomov aseptičnega meningitisa (kot so okorelost vratu, glavobol, navzea, bruhanje, zvišana telesna temperatura ali motnje zavesti).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco

Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

tel.: +386 (0)8 2000 500

faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Odmerki ibuprofena, ki presegajo 400 mg/kg, lahko povzročijo simptome toksičnosti, ki pa jih ni mogoče izključiti niti pri odmerku nad 100 mg/kg.

Simptomi

Simptomi prevelikega odmerjanja lahko vključujejo navzeo, bruhanje, bolečino v trebuhu ali redkeje diarejo. Lahko se pojavijo tudi nistagmus, zamegljen vid, tinitus, glavobol in krvavitve v prebavilih. Pri hujši zastrupitvi so opazili toksičnost za osrednji živčni sistem, ki se kaže kot vrtoglavica, omotica, dremavost, občasno vznemirjenost in dezorientacija, izguba zavesti ali koma. Občasno se pri bolnikih pojavijo tudi konvulzije. Pri hudi zastrupitvi lahko pride do metabolne acidoze. Pojavita se lahko hipotermija in hiperkaliemija, podaljša pa se lahko tudi protombinski čas/INR, najverjetneje zaradi vpliva na delovanje cirkulirajočih faktorjev strjevanja krvi. Pride lahko do akutne odpovedi ledvic, poškodbe jeter, hipotenzije, depresije dihanja in cianoze. Dolgotrajna uporaba odmerkov, ki so večji od priporočenih, ali preveliko odmerjanje lahko povzročita ledvično tubulno acidozo in hipokaliemijo. Možno je tudi poslabšanje astme pri astmatikih.

Zdravljenje

Specifičnega antidota ni.

Zdravljenje mora biti simptomatsko in podporno, vključuje naj vzdrževanje prehodnosti dihalnih poti in spremljanje srčne funkcije ter vitalnih znakov, vse dokler stanje ni stabilno. Razmisliti je treba o peroralni uporabi aktivnega oglja ali praznjenju želodca, če je bolnik sprejet v roku 1 ure po zaužitju potencialno toksične količine. Če je ibuprofen že absorbiran, lahko bolniku damo alkalne snovi, ki pospešujejo izločanje kislega ibuprofena z urinom. Pogoste ali dolgotrajne konvulzije je treba zdraviti z intravenskim diazepamom ali lorazepamom. Za astmo je treba dati bronhodilatatorje. Za zdravniško pomoč se je treba obrniti na lokalni center za zastrupitve.