RILUTEK 50 mg filmsko obložene tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- △
Interakcije s/z
Omejitve
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - RILUTEK 50 mg
Zdravilo RILUTEK je indicirano za podaljšanje življenja ali časa do mehanične ventilacije pri bolnikih z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS).
Klinična preskušanja so pokazala, da zdravilo RILUTEK podaljša preživetje bolnikov z ALS (glejte poglavje 5.1). Preživetje je definirano kot obdobje, ki ga bolniki preživijo brez intubacije za mehanično ventilacijo in brez traheotomije.
Ni dokazov, da bi zdravilo RILUTEK terapevtsko učinkovalo na motorično funkcijo, pljučno funkcijo, fascikulacije, mišično moč ali motorične simptome. Ni dokazov, da bi zdravilo RILUTEK bilo učinkovito v poznih stadijih ALS.
Varnost in učinkovitost zdravila RILUTEK sta bili raziskani le pri ALS. Zato se zdravila RILUTEK
ne sme uporabljati pri bolnikih z drugimi oblikami bolezni motoričnega nevrona.
Zdravljenje z zdravilom RILUTEK sme uvesti samo zdravnik specialist z izkušnjami v zdravljenju bolezni motoričnega nevrona.
Odmerjanje
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle in starejše ljudi je 100 mg (50 mg na 12 ur). Od večjih dnevnih odmerkov ni mogoče pričakovati pomembno večje koristi.
Posebne populacije
Okvarjeno delovanje ledvic
Zdravila RILUTEK ni priporočljivo uporabljati pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic, ker v tej populaciji ni bilo študij s ponavljajočimi odmerki (glejte poglavje 4.4).
Starejši ljudje
Na temelju farmakokinetičnih podatkov ni posebnih navodil za uporabo zdravila RILUTEK v tej populaciji.
Okvarjeno delovanje jeter
Glejte poglavja 4.3, 4.4 in 5.2.
Pediatrična populacija
Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti riluzola, pri katerikoli nevrodegenerativni bolezni otrok in mladostnikov, uporaba zdravila RILUTEK pri pediatrični populaciji ni priporočljiva.
Način uporabe Peroralna uporaba.
Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Bolezen jeter ali izhodiščna raven transaminaz, ki več kot 3-krat presega zgornjo normalno mejo. Bolnice, ki so noseče ali dojijo.
Okvara jeter
Previdnost je potrebna pri predpisovanju riluzola bolnikom z anamnezo motenega delovanja jeter ali bolnikom z nekoliko zvišano ravnjo serumskih transaminaz (ALT/SGPT, AST/SGOT do vrednosti, ki je enaka 3-kratni zgornji meji normalne vrednosti (ULN)), bilirubina in/ali gama-glutamiltransferaze (GGT). Izhodiščno zvišanje več jetrnih funkcijskih testov (zlasti zvišan bilirubin) izključuje uporabo riluzola (glejte poglavje 4.8).
Zaradi tveganja za hepatitis je treba pred začetkom zdravljenja z riluzolom in med zdravljenjem z njim določati serumske transaminaze, vključno z ALT. ALT je treba prve 3 mesece zdravljenja določiti vsak mesec, preostanek prvega leta na 3 mesece, pozneje pa v rednih presledkih. ALT je treba pogosteje določati pri bolnikih, ki se jim ALT zviša.
Če se raven ALT zviša na 5-kratno vrednost ULN, je treba uporabo riluzola prekiniti. Pri bolnikih, ki so doživeli porast ALT na 5-kratno vrednost ULN, ni izkušenj z zmanjšanjem odmerka ali ponovnim poskusom zdravljenja. Ponovne uporabe riluzola pri bolnikih v takšnih okoliščinah ni mogoče priporočiti.
Nevtropenija
Bolnikom je treba naročiti, da morajo o vsaki febrilni bolezni obvestiti svojega zdravnika. Po obvestilu o febrilni bolezni mora zdravnik preveriti belo krvno sliko in v primeru nevtropenije uporabo riluzola prekiniti (glejte poglavje 4.8).
Intersticijska bolezen pljuč
Med zdravljenjem z riluzolom so bili opisani primeri intersticijske bolezni pljuč; nekateri od njih so bili hudi (glejte poglavje 4.8). Če se pojavijo simptomi na dihalih, npr. suh kašelj in/ali dispneja, je treba narediti rentgenogram prsnih organov. Če njegov izvid nakazuje intersticijsko bolezen pljuč (npr. obojestranska difuzna zasenčenja pljuč), je treba zdravljenje z riluzolom nemudoma prekiniti. V večini opisanih primerov so simptomi po prenehanju uporabe zdravila in simptomatskem zdravljenju izginili.
Ledvična okvara
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic študije s ponavljajočimi odmerki niso bile izvedene (glejte poglavje 4.2).
Natrij
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na tableto, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.
Kliničnih študij za oceno medsebojnega delovanja riluzola z drugimi zdravili ni bilo.
Študije in vitro z uporabo mikrosomskih preparatov človeških jeter kažejo, da je CYP 1A2 glavni izoencim, ki sodeluje v uvodni oksidativni presnovi riluzola. Zaviralci CYP 1A2 (npr. kofein, diklofenak, diazepam, nicergolin, klomipramin, imipramin, fluvoksamin, fenacetin, teofilin, amitriptilin in kinoloni) bi potencialno lahko upočasnili eliminacijo riluzola, induktorji CYP 1A2 (npr. cigaretni dim, nad ogljem pečena hrana, rifampicin in omeprazol) pa bi jo lahko pospešili.
Nosečnost
Zdravilo RILUTEK je kontraindicirano med nosečnostjo (glejte poglavji 4.3 in 5.3). Kliničnih izkušenj z riluzolom pri nosečnicah ni.
Dojenje
Zdravilo RILUTEK je kontraindicirano pri ženskah, ki dojijo (glejte poglavji 4.3 in 5.3). Ni znano, ali se riluzol pri človeku izloča v mleko.
Plodnost
Študije plodnosti pri podganah so pokazale rahlo poslabšanje reproduktivne sposobnosti in plodnosti pri odmerkih 15 mg/kg/dan (kar je več od terapevtskega odmerka), verjetno zaradi sedacije in letargije.
Bolnike je treba opozoriti na možnost omotice ali vrtoglavice in jim svetovati, naj ne vozijo in ne upravljajo s stroji, če se pojavita ta simptoma.
Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli.
Povzetek varnostnega profila
V kliničnih študijah III faze opravljenih pri bolnikih z ALS, so bili najpogostejši z riluzolom povezani neželeni učinki astenija, navzeja in nenormalni testi jetrnih funkcij.
Tabelarični pregled neželenih učinkov
Spodaj našteti neželeni učinki so razvrščeni po pogostosti, po naslednjem dogovoru: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10), občasni (≥1/1.000 do <1/100), redki (≥1/10.000 do <1/1.000), zelo redki (<1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
| Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Pogostost neznana | |
| Bolezni krvi in limfatičnegasistema | anemija | huda nevtropenija(glejte poglavje 4.4) | ||
| Bolezni imunskega sistema | anafilaktoidna reakcija, angioedem | |||
| Bolezni živčevja | glavobol, omotica, peroralnaparestezija in somnolenca | |||
| Srčne bolezni | tahikardija | |||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | intersticijska bolezen pljuč (glejte poglavje 4.4) | |||
| Bolezni prebavil | navzeja | diareja, bolečine v trebuhu,bruhanje | pankreatitis | |
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaj | |||
| Bolezni jeter, žolčnika inžolčevodov | nenormalni testi jetrnih funkcij | hepatitis | ||
| Splošne težave in spremembena mestu aplikacije | astenija | bolečine |
Opis izbranih neželenih učinkov
Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov
Zvišanje alanin aminotransferaze se je ponavadi pojavilo v 3 mesecih po začetku zdravljenja z riluzolom; ponavadi je bilo prehodno in raven se je med nadaljevanjem zdravljenja znižala na manj kot 2 kratno ULN po 2 do 6 mesecih. To zvišanje je lahko povezano z zlatenico. Pri bolnikih (n=20), sodelujočih v kliničnih študijah, z zvišano ALT več kot 5 kratno ULN je bilo zdravljenje prekinjeno in v večini primerov so se koncentracije znižale na manj kot 2 kratno ULN v 2 do 4 mesecih. (glejte poglavje 4.4)
Podatki iz študije kažejo, da so bolniki azijskega porekla bolj dovzetni za nenormalnosti v testih jetrnih funkcij: 3,2 % (194/5995) bolnikov azijskega porekla in 1,8 % (100/5641) bolnikov kavkaškega porekla.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Farmakološke lastnosti - RILUTEK 50 mg
Farmakoterapevtska skupina: druga zdravila z delovanjem na živčevje, oznaka ATC: N07XX02. Mehanizem delovanja
Patogeneza ALS sicer ni povsem pojasnjena, vendar domnevajo, da igra vlogo pri odmiranju celic pri tej bolezni glutamat (primarni ekscitatorni nevrotransmitor v osrednjem živčevju).
Riluzol naj bi deloval z zavrtjem dogajanj, povezanih z glutamatom. Način delovanja ni jasen. Klinična učinkovitost in varnost
V preskušanju so od 12 do 21 mesecev spremljali 155 bolnikov, randomiziranih na 100 mg
riluzola/dan (50 mg dvakrat na dan) ali na placebo. Preživetje, kot je definirano v drugem odstavku poglavja 4.1, je bilo značilno daljše pri bolnikih, ki so dobivali riluzol, kot pri tistih, ki so dobivali placebo. Mediano preživetje je bilo ob riluzolu 17,7 mesecev in ob placebu 14,9 mesecev.
V preskušanju razpona odmerjanja so 959 bolnikov z ALS randomizirali v eno od štirih terapevtskih skupin – riluzol 50, 100, 200 mg/dan ali placebo – in jih spremljali 18 mesecev. Pri bolnikih, zdravljenih z riluzolom 100 mg/dan, je bilo preživetje značilno večje kot pri bolnikih, ki so dobivali placebo. Učinek riluzola 50 mg/dan se ni statistično značilno razlikoval od placeba, učinek odmerka 200 mg/dan pa je bil primerljiv učinku odmerka 100 mg/dan. Mediana časa preživetja bolnikov, ki so dobivali 100 mg riluzola/dan, je bil 16,5 meseca, in tistih, ki so dobivali placebo, 13,5 meseca.
V študiji vzporednih skupin za oceno učinkovitosti in varnosti riluzola pri bolnikih v poznem stadiju bolezni se čas preživetja in motorična funkcija ob uporabi riluzola nista bistveno razlikovala od tistih s placebom. V tej študiji je imela večina bolnikov vitalno kapaciteto manj kot 60 %.
V dvojno slepem, s placebom kontroliranem preskušanju za oceno učinkovitosti in varnosti riluzola pri japonskih bolnikih so 204 bolnike randomizirali na riluzol 100 mg/dan (50 mg dvakrat na dan) ali placebo in jih spremljali 18 mesecev. V tej študiji so bila merila za presojo učinkovitosti nezmožnost za samostojno hojo, izguba funkcije zgornjih okončin, traheostomija, potreba po umetni ventilaciji, hranjenje po želodčni sondi ali smrt. Preživetje brez traheostomije se pri bolnikih, zdravljenih z riluzolom, ni značilno razlikovalo od tistega pri bolnikih, ki so dobivali placebo. Vendar je bila moč te študije za odkrivanje razlik med skupinama majhna. Metaanaliza, ki je zajela to in zgoraj opisane študije, je za riluzol pokazala manj izrazit vpliv na preživetje v primerjavi s placebom, vendar so razlike ostale statistično značilne.
Farmakokinetiko riluzola so ovrednotili pri zdravih moških prostovoljcih po enkratni peroralni uporabi odmerkov od 25 do 300 mg in po večkratni peroralni uporabi odmerkov od 25 do 100 mg dvakrat na dan. Koncentracija v plazmi narašča linearno z odmerkom in farmakokinetični profil je neodvisen od odmerka. Ob uporabi z večkratnim odmerjanjem (10-dnevno zdravljenje s 50 mg riluzola dvakrat na dan) se nespremenjeni riluzol kopiči v plazmi do približno 2-krat višjih koncentracij od tistih pri posamičnem odmerjanju. Stanje dinamičnega ravnotežja je doseženo v manj kot 5 dneh.
Absorpcija
Po peroralni uporabi se riluzol hitro absorbira in doseže najvišjo koncentracijo v 60 do 90 minutah (Cmax = 173 ± 72 (sd) ng/ml). Absorbira se okrog 90 % odmerka in absolutna biološka uporabnost je 60 ± 18 %.
Hitrost in delež absorpcije se po uporabi riluzola z zelo mastnimi obroki zmanjšata (zmanjšanje Cmax za 44 % in zmanjšanje površine pod krivuljo plazemskih koncentracij (AUC) za 17 %).
Porazdelitev
Riluzol se izdatno porazdeljuje po telesu; dokazano je, da prehaja krvno-možgansko pregrado. Volumen porazdelitve riluzola je približno 245 ± 69 l (3,4 l/kg). Riluzol je približno 97-odstotno vezan na beljakovine in se veže predvsem na serumski albumin in lipoproteine.
Biotransformacija
Nespremenjeni riluzol je glavna komponenta zdravila v plazmi. V velikem obsegu se presnavlja s citokromom P450 in poznejšo glukuronidacijo. Študije preparatov človeških jeter in vitro so pokazale, da je P450 1A2 glavni izoencim, ki sodeluje v presnovi riluzola. V urinu so določili tri fenolne presnovke, enega ureidnega in nespremenjeni riluzol.
Primarna presnovna pot riluzola je uvodna oksidacija s citokromom P450 1A2, s čimer nastane N- hidroksiriluzol (RPR112512), glavni aktivni presnovek riluzola. Ta presnovek se hitro glukuronokonjugira v O- in N-glukuronide.
Izločanje
Eliminacijski razpolovni čas je od 9 do 15 ur. Riluzol se izloči predvsem v urinu.
V celoti se v urinu izloči približno 90 % odmerka. Več kot 85 % presnovkov v urinu je glukuronidov. Le 2 % odmerka riluzola se v urinu izloči nespremenjenega.
Posebne populacije
Okvarjeno delovanje ledvic
Po enkratnem peroralnem odmerku 50 mg riluzola ni značilnih razlik v farmakokinetičnih parametrih med bolniki z zmerno ali hudo ledvično odpovedjo (očistek kreatinina med 10 in 50 ml.min–1) in zdravimi prostovoljci.
Starejši ljudje
Farmakokinetični parametri riluzola se po večkratnem odmerjanju (4,5 dni zdravljenja s 50 mg
riluzola dvakrat na dan) pri starejših ljudeh (> 70 let) ne spremenijo.
Okvarjeno delovanje jeter
Po enkratnem peroralnem odmerku 50 mg se je AUC riluzola pri bolnikih z blago kronično insuficienco jeter zvečal za približno 1,7-krat in pri bolnikih z zmerno kronično insuficienco jeter za približno 3-krat.
Rasa
Za oceno farmakokinetike riluzola in njegovega presnovka N-hidroksiriluzola po ponavljajočem peroralnem jemanju dvakrat na dan 8 dni, so pri 16 zdravih japonskih in 16 zdravih kavkaških odraslih moških izvedli klinično študijo, ki je pri japonskih moških pokazala nižjo izpostavljenost riluzolu (Cmax 0,85 [90 % IZ 0,68-1,08] in AUCinf. 0,88 [90 % IZ 0,69-1,13] in podobno izpostavljenost presnovku. Klinični pomen teh rezultatov ni znan.
Farmacevtski podatki - RILUTEK 50 mg
Jedro:
brezvodni kalcijev hidrogenfosfat mikrokristalna celuloza
brezvodni koloidni silicijev dioksid magnezijev stearat
premreženi natrijev karmelozat
Obloga:
hipromeloza makrogol 6000
titanov dioksid (E 171)
Tablete so pakirane v neprosojne pretisne omote iz PVC in aluminija. Eno pakiranje vsebuje 56 tablet.