Septanestepi 40 mg/0,005 mg v 1 ml raztopina za injiciranje

Lokalna in regionalna anestezija pri zobozdravstvenih posegih.

Zdravilo Septanestepi je indicirano pri odraslih, mladostnikih in otrocih, starejših od 4 let (ali s telesno maso, večjo od 20 kg).

Zdravilo lahko uporabljajo le zdravniki ali zobozdravniki. Odmerjanje

Pri vseh populacijah je treba uporabiti najmanjši odmerek, ki zagotovi učinkovito anestezijo. Potreben odmerek je treba določiti pri vsakem bolniku posebej.

Pri rutinskih posegih je običajen odmerek za odrasle bolnike 1 vložek, vendar lahko za učinkovito anestezijo zadostuje vsebina, manjša od enega vložka. Po presoji zobozdravnika bo za obsežnejše posege morda potrebnih več vložkov, vendar brez preseganja največjega priporočenega odmerka.

Pri večini rutinskih zobozdravstvenih posegov je bolje uporabiti zdravilo Septanestepi 40 mg/0,005 mg v 1 ml.

Pri zapletenejših posegih, ki na primer zahtevajo izrazito hemostazo, je bolje uporabiti Septanestepi 40 mg/0,01 mg v 1 ml.

Sočasna uporaba pomirjeval za zmanjšanje anksioznosti bolnika:

Pri sočasni uporabi pomirjevala bo zaradi aditivnega učinka na zaviranje osrednjega živčevja, morda treba zmanjšati največji varni odmerek lokalnega anestetika (glejte poglavje 4.5).

• Odrasli in mladostniki (stari od 12 do 18 let)

  Največji odmerek artikainijev klorid pri odraslih in mladostnikih je 7 mg/kg, pri čemer absolutni

  največji odmerek artikainijev klorid znaša 500 mg. Absolutni največji odmerek 500 mg artikainijev klorid velja pri zdravem odraslem s telesno maso več kot 70 kg.

  V spodnji tabeli so navedeni največji priporočeni odmerki:

  Septanestepi 40 mg/0,005 mg v 1 ml raztopina za injiciranje

  Telesna masa bolnika (kg)	Največji odmerek artikainijevega klorida (mg)	Odmerek adrenalina (mg)	Skupna prostornina (ml) in ustrezajoče število vložkov (1,7 ml)
  40	280	0,035	7,0(4,1 vložka)
  50	350	0,044	8,8(5,2 vložka)
  60	420	0,053	10,5(6,2 vložka)
  70 ali več	490	0,061	12,3(7,0 vložka)

  Septanestepi 40 mg/0,01 mg v 1 ml raztopina za injiciranje

  Telesna masa bolnika (kg)	Največji odmerek artikainijevega klorida (mg)	Odmerek adrenalina (mg)	Skupna prostornina (ml) in ustrezajoče število vložkov (1,7 ml)
  40	280	0,070	7,0(4,1 vložka)
  50	350	0,088	8,8(5,2 vložka)
  60	420	0,105	10,5(6,2 vložka)
  70 ali več	490	0,123	12,3(7,0 vložka)

• Otroci (stari od 4 do 11 let)

  Varnost zdravila Septanestepi pri otrocih, starih 4 leta ali manj, ni bila ugotovljena. Podatkov ni na voljo.

  Količino zdravila, ki bo vbrizgana, je treba določiti glede na starost in težo otroka ter obširnosti operacije. Povprečen učinkovit odmerek artikainijev klorid znaša 2 mg/kg za preproste posege in 4 mg/kg za zahtevne posege. Uporabiti je treba najnižji odmerek, ki zagotovi učinkovito

  zobozdravstveno anestezijo. Največji odmerek artikainijev klorid pri otrocih, starih 4 leta (ali s telesno maso, večjo od 20 kg) in starejših, je 7 mg/kg. Absolutni največji odmerek artikainijev klorid pri zdravem otroku s telesno maso 55 kg znaša 385 mg.

  V spodnji tabeli so navedeni največji priporočeni odmerki: Septanestepi 40 mg/0,005 mg v 1 ml raztopina za injiciranje

  Telesna masa bolnika (kg)	Največji odmerek artikainijevega klorida (mg)	Odmerek adrenalina (mg)	Skupna prostornina (ml) in ustrezajoče število vložkov (1,7 ml)
  20	140	0,018	3,5(2,1 vložka)
  30	210	0,026	5,3(3,1 vložka)
  40	280	0,035	7,0(4,1 vložka)
  55	385	0,048	9,6(5,6 vložka)

  Septanestepi 40 mg/0,01 mg v 1 ml raztopina za injiciranje

  Telesna masa bolnika (kg)	Največji odmerek artikainijevega klorida (mg)	Odmerek adrenalina (mg)	Skupna prostornina (ml) in ustrezajoče število vložkov (1,7 ml)
  20	140	0,035	3,5(2,1 vložka)
  30	210	0,053	5,3(3,1 vložka)
  40	280	0,070	7,0(4,1 vložka)
  55	385	0,096	9,6(5,6 vložka)

• Posebne populacije

Starejši bolniki in bolniki z okvaro ledvic:

Zaradi pomanjkanja kliničnih podatkov je pri starejših bolnikih in bolnikih z okvaro ledvic potrebna posebna previdnost, da se uporabi najmanjši odmerek, ki zagotovi učinkovito anestezijo (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Pri teh bolnikih lahko pride do povišanih ravni zdravila v plazmi, zlasti po večkratni uporabi. V primeru, da je potrebno ponovno injiciranje, je treba bolnika natančno spremljati in prepoznati morebitne znake relativnega prevelikega odmerka (glejte poglavje 4.9).

Bolniki z okvaro jeter

Pri bolnikih z okvaro jeter je treba nameniti posebno previdnost temu, da se uporabi najmanjši

odmerek, ki zagotovi učinkovito anestezijo, zlasti pri večkratni uporabi, čeprav 90 % artikainijev klorid inaktivirajo nespecifične plazemske esteraze v tkivih in krvi.

Bolniki s pomanjkanjem plazemske holinesteraze

Pri bolnikih s pomanjkanjem plazemske holinesteraze ali pri zdravljenju z zaviralci acetilholinesteraze lahko pride do povišanih ravni zdravila v plazmi saj 90 % artikainijev klorid inaktivirajo plazemske esteraze, glejte poglavji 4.4 in 5.2. Zaradi tega je treba uporabiti najmanjši odmerek, ki zagotovi

učinkovito anestezijo. Način uporabe

Infiltracija in perinevralna uporaba v ustni votlini.

Lokalne anestetike je treba injicirati previdno v primeru vnetja in/ali okužbe na mestu injiciranja. Hitrost injiciranja mora biti zelo počasna (1 ml/min).

Previdnostni ukrepi, potrebni pred ravnanjem z zdravilom ali dajanjem zdravila

To zdravilo smejo uporabljati le zdravniki ali zobozdravniki, ki so ustrezno usposobljeni in seznanjeni z diagnosticiranjem in zdravljenjem sistemske toksičnosti, oziroma osebe, ki so pod njihovim nadzorom. Pred dajanjem regionalne anestezije z lokalnimi anestetiki je treba zagotoviti, da so na

razpolago oprema in zdravila za oživljanje, da se omogoči takojšnje zdravljenje morebitnih respiratornih in srčno-žilnih nujnih stanj. Po vsakem injiciranju lokalnega anestetika je treba spremljati bolnikovo stanje zavesti.

Pri uporabi zdravila Septanestepi za infiltracijo ali regionalno anestezijo z blokado je treba injiciranje vedno izvesti počasi in ob predhodni aspiraciji.

Za navodila za ravnanje z zdravilom pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

• Preobčutljivost za artikain (ali kateri koli lokalni anestetik amidnega tipa), adrenalin ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Bolniki z epilepsijo, ki ni nadzorovana z zdravljenjem.

Pred in med uporabo tega zdravila je pomembno:

• seznaniti se z bolnikovim trenutnim in predhodnim zdravljenjem,

• ohraniti verbalni stik z bolnikom,

• imeti pripravljeno vso potrebno opremo za oživljanje (glejte poglavje 4.9).

Posebna opozorila

Zdravilo je treba uporabljati še posebej previdno pri bolnikih z boleznimi, navedenimi v nadaljevanju. Če je stanje resno in/ali nestabilno, je treba razmisliti o odložitvi zobozdravstvene operacije.

Bolniki s srčno-žilnimi boleznimi

Najmanjši odmerek, ki zagotovi učinkovito anestezijo, je treba uporabiti v naslednjih primerih:

• motnje nastanka in prevajanja srčnih impulzov (npr. atrioventrikularni blok druge ali tretje stopnje, izrazita bradikardija),

• akutno poslabšanje srčnega popuščanja (akutno kongestivno srčno popuščanje),

• hipotenzija,

• bolniki s paroksizmalno tahikardijo ali absolutno aritmijo s hitrim srčnim utripom,

• bolniki z nestabilno angino ali ki so pred kratkim (pred manj kot 6 meseci) doživeli srčno kap,

• bolniki, ki so pred kratkim (v zadnjih 3 mesecih) imeli obvodno operacijo koronarnih arterij,

• bolniki, ki jemljejo neselektivne zaviralce adrenergičnih receptorjev beta (npr. propranolol) (tveganje za hipertenzivno krizo ali hudo bradikardijo) (glejte poglavje 4.5),

• bolniki z nenadzorovano hipertenzijo,

• sočasno zdravljenje s tricikličnimi antidepresivi, ker lahko te učinkovine okrepijo kardiovaskularne učinke adrenalina (glejte poglavje 4.5).

  Zdravilo je treba previdno uporabljati pri bolnikih z naslednjimi boleznimi:

  Bolniki z epilepsijo

  Zaradi konvulzivnega delovanja je vse lokalne anestetike treba uporabljati zelo previdno.

  Bolniki s pomanjkanjem plazemske holinesteraze

  Na pomanjkanje plazemske holinesteraze se lahko posumi, če se klinični znaki prekomernega

  odmerjanja pojavijo pri običajnem odmerku anestetika, injiciranje v žilo pa je izključeno. V tem primeru je potrebna previdnost pri naslednjem injiciranju, uporabiti pa je treba manjši odmerek.

  Bolniki z boleznijo ledvic

  Uporabiti je treba najmanjši odmerek, ki zagotovi učinkovito anestezijo.

  Bolniki s hudo boleznijo jeter

  To zdravilo je treba previdno uporabiti ob prisotnosti bolezni jeter, čeprav 90 % artikaina inaktivirajo nespecifične plazemske esteraze v tkivih in krvi.

  Bolniki z miastenijo gravis, ki se zdravijo z inhibitorji acetilholinesteraze

  Uporabiti je treba najmanjši odmerek, ki zagotovi učinkovito anestezijo.

  Bolniki s porfirijo

  Zdravilo Septanestepi se sme pri bolnikih z akutno porfirijo uporabljati samo v primeru, da ni na voljo varnejše možnosti. Pri vseh bolnikih s porfirijo je treba izvajati ustrezne previdnostne ukrepe, saj lahko to zdravilo izzove porfirijo.

  Bolniki, ki se sočasno zdravijo s halogeniranimi hlapnimi anestetiki

  Uporabiti je treba najmanjši odmerek zdravila, ki zagotovi učinkovito anestezijo (glejte poglavje 4.5).

  Bolniki, ki se zdravijo z zaviralci agregacije trombocitov/antikoagulanti

  Zaradi večjega tveganja za krvavitve je treba zdravilo Septanestepi previdno uporabljati pri bolnikih, ki uporabljajo protitrombocitna zdravila/antikoagulante ali imajo motnje strjevanja krvi. Večje tveganje za krvavitve je bolj povezano s postopkom posega kot z zdravilom.

  Starejši bolniki

  Pri starejših bolnikih lahko pride do povišanih ravni zdravila v plazmi, zlasti po večkratni uporabi. V primeru, da je potrebno ponovno injiciranje, je treba bolnika natančno spremljati in prepoznati morebitne znake relativnega prevelikega odmerka (glejte poglavje 4.9).

  Zaradi tega je treba uporabiti najmanjši odmerek, ki zagotovi učinkovito anestezijo.

  Zaradi manjše vsebnosti adrenalina (5 mikrogramov/ml) morate razmisliti o uporabi zdravila Septanestepi 40 mg/0,005 mg v 1 ml raztopina za injiciranje namesto zdravila Septanestepi 40 mg/0,01 mg v 1 ml raztopina za injiciranje pri:

• bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi (npr. srčno popuščanje, koronarna bolezen srca, miokardni infarkt v anamnezi, srčna aritmija, hipertenzija)

• bolnikih z motnjami v cerebralnem obtoku, možgansko kapjo v anamnezi

  Priporočljivo je, da se zobozdravstveni poseg z uporabo artikaina/adrenalina odloži za šest mesecev po kapi zaradi povečanega tveganja za ponovitev kapi.

• bolnikih z nenadzorovano sladkorno boleznijo

  Zaradi hiperglikemičnega učinka adrenalina je treba to zdravilo previdno uporabljati.

• bolnikih s tirotoksikozo

  Zaradi prisotnosti adrenalina je treba to zdravilo previdno uporabljati.

• bolnikih s feokromocitomom

  Zaradi prisotnosti adrenalina je treba to zdravilo previdno uporabljati.

• bolnikih, dovzetnih za akutni glavkom zaprtega zakotja

Zaradi prisotnosti adrenalina je treba to zdravilo previdno uporabljati.

Uporabiti je treba najmanjši odmerek, ki zagotovi učinkovito anestezijo.

Za varno in učinkovito uporabo tega zdravila je treba upoštevati naslednje:

Adrenalin zmanjša pretok krvi skozi dlesni, kar lahko povzroči lokalno nekrozo tkiva. Pri blokadi mandibularnega živca (predel spodnje čeljustnice) so poročali o zelo redkih primerih dolgotrajne ali ireverzibilne poškodbe živca in izgube čuta za okušanje.

Če se zdravilo injicira v vneto ali okuženo področje, se lokalno anestetični učinki lahko zmanjšajo. Odmerek je treba zmanjšati tudi v primeru hipoksije, hiperkaliemije in metabolične acidoze.

Obstaja tveganje za poškodbe zaradi ugriza (ustnice, lica, sluznica in jezik), še posebej pri otrocih. Bolniku je treba pojasniti, naj se izogiba žvečenju žvečilnega gumija ali uživanju hrane, dokler se ne povrne normalna čutna zaznava.

To zdravilo vsebuje natrijev metabisulfit, ki redko lahko povzroči resne preobčutljivostne reakcije in bronhospazem.

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na vložek, kar v bistvu pomeni “brez natrija”. Če obstaja tveganje za alergijsko reakcijo, izberite drugo zdravilo za anestezijo (glejte poglavje 4.3). Previdnostni ukrepi

Tveganje, povezano z nenamernim intravaskularnim injiciranjem:

Pri nenamernem intravaskularnem injiciranju lahko pride do nenadnega povišanja koncentracije adrenalina in artikaina v sistemskem krvnem obtoku. To je lahko povezano s pojavom resnih

neželenih učinkov, kot so konvulzije, ki jim sledi depresija osrednjega živčevja in kardiorespiratorna depresija ter koma, ki napreduje do respiratornega in cirkulacijskega zastoja.

Za zagotovitev, da igla pri vbodu ni predrla krvne žile, je pred injiciranjem lokalnega anestetika treba izvesti aspiracijo. Vendar pa odsotnost krvi v injekcijski brizgi ne zagotavlja, da ne bo prišlo do intravaskularnega injiciranja.

Tveganje, povezano z injiciranjem v živec:

Nenamerno injiciranje v živec lahko povzroči retrogradno potovanje zdravila po živcu.

Da bi se izognili injiciranju v živec in da bi preprečili poškodbe živcev pri živčnih blokadah, je treba iglo vedno nekoliko izvleči, če bolnik ob vbodu občuti električni tresljaj ali če je vbod še posebej

boleč. V primeru poškodbe živca z iglo se lahko poslabša nevrotoksični učinek artikaina zaradi

njegove možne kemične nevrotoksičnosti in prisotnosti adrenalina, ki lahko poslabša prekrvavitev ob živcu in prepreči lokalno izpiranje artikaina.

Interakcije z artikainom

Interakcije, zaradi katerih je potrebna previdnost:

Drugi lokalni anestetiki:

Toksičnost lokalnih anestetikov je aditivna. Pri uporabi katerega koli lokalnega anestetika celokupni odmerek ne sme preseči največjega priporočenega odmerka.

Sedativi (depresorji osrednjega živčevja, npr. benzodiazepini, opioidi):

Če se za zmanjšanje bolnikovega strahu uporabljajo pomirjevala, je treba uporabiti manjši odmerek anestetikov, saj so tako lokalni anestetiki kot tudi pomirjevala zaviralci osrednjega živčnega sistema in imajo lahko v kombinaciji aditivni učinek (glejte poglavje 4.2).

Interakcije z adrenalinom

Interakcije, zaradi katerih je potrebna previdnost:

Halogenirani hlapni anestetiki (npr. halotan):

Zaradi senzibilizacije srca za aritmogene učinke kateholaminov je treba uporabiti manjši odmerek tega zdravila: tveganje za hudo ventrikularno aritmijo.

Pred aplikacijo lokalnega anestetika med splošno anestezijo je priporočljiv posvet z anesteziologom.

Postganglijski adrenergični blokatorji (npr. gvanadrel, gvanetidin in alkaloidi rauvolfije):

Pod skrbnim zdravniškim nadzorom in ob skrbni aspiraciji je treba uporabiti manjši odmerek tega zdravila, zaradi možnega večjega odziva na adrenergične vazokonstriktorje: tveganje za hipertenzijo in druge srčno-žilne učinke.

Neselektivni zaviralci adrenergičnih receptorjev beta (npr. propranolol, nadolol):

Zaradi možnega povišanja krvnega tlaka in povečanega tveganja za bradikardijo je treba uporabiti manjši odmerek tega zdravila.

Triciklični antidepresivi (TCA) (npr. amitriptilin, dezipramin, imipramin, nortriptilin, maprotilin in protriptilin):

Zaradi večjega tveganja za pojav hude hipertenzije je treba odmerek in hitrost aplikacije tega zdravila zmanjšati.

Zaviralci COMT (zaviralci katehol O-metiltransferaze) (npr. entakapon, tolkapon):

Pojavijo se lahko aritmije, povečan srčni utrip in nihanje krvnega tlaka.

Pri bolnikih, ki se zdravijo z zaviralci COMT, je pri dentalni anesteziji treba uporabiti manjši odmerek adrenalina.

Zaviralci MAO (tako A-selektivni (npr. moklobemid) kot neselektivni (npr. fenelzin, tranilcipromin, linezolid):

Če se sočasni uporabi teh zdravil ni možno izogniti, je treba zmanjšati odmerek in hitrost dajanja tega zdravila, zdravilo pa je treba uporabljati pod strogim zdravniškim nadzorom zaradi morebitnega

potenciranja učinkov adrenalina, kar lahko vodi do povečanega tveganja za hipertenzivno krizo.

Zdravila, ki povzročajo aritmijo (npr. antiaritmiki, kot sta digitalis, kinidin):

Če se adrenalin in digitalisovi glikozidi uporabljajo sočasno, je zaradi večjega tveganja za aritmijo treba zmanjšati odmerek tega zdravila.

Pred aplikacijo je priporočljiva skrbna aspiracija.

Oksitocinska zdravila tipa ergot (npr. metizergid, ergotamin, ergonovin):

Zaradi aditivnih ali sinergističnih učinkov na zvišanje krvnega tlaka in/ali ishemični odziv je treba to zdravilo uporabljati pod skrbnim zdravniškim nadzorom.

Simpatikomimetični vazopresorji (npr. predvsem kokain, vendar pa tudi amfetamini, fenilefrin, psevdoefedrin, oksimetazolin):

Obstaja tveganje za adrenergične toksične učinke.

Če je bolnik v zadnjih 24 urah uporabil kateri koli simpatikomimetični vazopresor, je načrtovani zobozdravstveni poseg treba odložiti.

Fenotiazini (in drugi nevroleptiki):

Pri bolnikih, ki jemljejo fenotiazine, je treba to zdravilo previdno uporabljati. Upoštevati je treba tveganje za hipotenzijo zaradi možnega zavrtja učinka adrenalina.

Nosečnost

Študije na živalih z artikainom 40 mg/ml + adrenalin 10 mikrogramov/ml oziroma samo z artikainom niso pokazale neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3).

Študije na živalih so pokazale reproduktivno toksičnost adrenalina v odmerkih, višjih od priporočenega dnevnega odmerka (glejte poglavje 5.3).

Ni izkušenj z uporabo artikaina pri nosečnicah, razen med porodom. Adrenalin in artikain prehajata skozi placento, čeprav artikain prehaja v manjši meri kot drugi lokalni anestetiki. Serumske

koncentracije artikaina, izmerjene pri novorojenčkih, so znašale približno 30 % vrednosti, izmerjenih pri materi. V primeru nenamerne intravaskularne uporabe pri materi lahko adrenalin zmanjša perfuzijo maternice.

Med nosečnostjo se lahko zdravilo Septanestepi 40 mg/0,01 mg v 1 ml uporablja le po skrbni presoji razmerja med koristjo in tveganjem.

Zaradi manjše vsebnosti adrenalina je treba uporabi zdravila Septanestepi 40 mg/0,005 mg v 1 ml raztopina za injiciranje dati prednost pred uporabo zdravila Septanestepi 40 mg/0,01 mg v 1 ml raztopina za injiciranje.

Dojenje

Artikaina, zaradi hitrega padca serumskih vrednosti in hitrega izločanja, v materinem mleku niso našli v klinično pomembnih količinah. Adrenalin prehaja v materino mleko, vendar ima tudi kratek

razpolovni čas. Običajno v primeru kratkotrajne uporabe zdravila ni treba prekiniti z dojenjem, ki se lahko začne 5 ur po anesteziji.

Plodnost

Študije na živalih s 40 mg/ml artikaina in 10 mikrogramov/ml adrenalina niso pokazale vpliva na plodnost (glejte poglavje 5.3). Škodljivih učinkov na plodnost pri človeku v terapevtskih odmerkih ni pričakovati.

Kombinacija artikainijevega klorida z adrenalinijevim tartratom v obliki raztopine za injiciranje ima lahko blag vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Po aplikaciji zdravila Septanestepi se lahko pojavi omotica (vključno z vrtoglavico, motnjami vida in utrujenostjo) (glejte poglavje 4.8 v povzetku glavnih značilnosti zdravila). Zaradi tega bolniki po zobozdravstvenem posegu ne smejo zapustiti zobozdravstvene ordinacije, dokler si ne opomorejo (običajno v roku 30 minut).

1. Povzetek varnostnega profila

   Neželeni učinki po aplikaciji artikaina/adrenalina so podobni kot pri drugih lokalnih amidnih anestetikih/vazokonstriktorjih. Na splošno so ti neželeni učinki odvisni od odmerka. Lahko so tudi posledica preobčutljivosti, idiosinkrazije ali bolnikovega zmanjšanega prenašanja zdravila.

   Najpogostejši neželeni učinki so bolezni živčevja, reakcije na mestu injiciranja, preobčutljivost, srčne in žilne bolezni.

   Resni neželeni učinki so običajno sistemski.

2. Tabelarični pregled neželenih učinkov

   Navedeni neželeni učinki so bili pridobljeni s spontanimi poročili, kliničnimi študijami in iz podatkov iz literature.

   Pogostnost je navedena v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do

   < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

   Organski sistemi po MedDRA	Pogostnost	Neželeni učinki
   Infekcijske inparazitske bolezni	pogosti	gingivitis
   Bolezni imunskega sistema	redki	alergijske1,anafilaktične/anafilaktoidne reakcije
   Psihiatrične motnje	redki	nervoznost/anksioznost4
   	neznana pogostnost	evforično razpoloženje
   Bolezni živčevja	pogosti	nevropatija:nevralgija (nevropatska bolečina), hipestezija/odrevenelost (v ustih in okrog ust) 4,hiperestezija,disestezija (v ustih in okrog ust),vključno sparagevzijo (npr. kovinski okus, motnja okušanja),agevzijo, alodinijo, termohiperestezijo,glavobolom
   	občasni	pekoč občutek
   	redki	okvara obraznega živca2 (paraliza in pareza),Hornerjev sindrom (ptoza veke, enoftalmus, mioza),somnolenca (bolezenska zaspanost),nistagmus
   	zelo redki	parestezija3 (persistentna hipestezija in izguba okusa) po blokadi mandibularnega ali spodnjegaalveolarnega živca
   Očesne bolezni	redki	diplopija (paraliza okulomotoričnih mišic) 4,okvara vida (prehodna slepota) 4, ptoza,mioza, enoftalmus
   Ušesne bolezni,vključno z motnjami labirinta	redki	hiperakuza, tinitus4

   Organski sistemi po MedDRA	Pogostnost	Neželeni učinki
   Srčne bolezni	pogosti	bradikardija, tahikardija
   	redki	palpitacije
   	neznana pogostnost	motnje prevajanja (atrioventrikularni blok)
   Žilne bolezni	pogosti	hipotenzija (z možnimcirkulatornim kolapsom)
   	občasni	hipertenzija
   	redki	vročinski obliv
   	neznana pogostnost	lokalna/regionalna hiperemija, vazodilatacija,vazokonstrikcija
   Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnegaprostora	redki	bronhospazem/astma, dispneja2
   	neznana pogostnost	disfonija (hripavost)1
   Bolezni prebavil	pogosti	otekanje jezika, ustnic, dlesni
   	občasni	stomatitis, glositis, navzea, bruhanje, driska
   	redki	eksfoliacija (luščenje)/ulceracija dlesni/ustne sluznice
   	neznana pogostnost	disfagija, otekanje lic, glosodinija
   Bolezni kože in podkožja	občasni	izpuščaj (izbruh), srbenje
   	redki	angioedem (edemobraza/jezika/ustnic/žrela/grla/ periorbitalni edem),urtikarija
   	neznana pogostnost	rdečina, hiperhidroza
   Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva	občasni	bolečina v vratu
   	redki	trzanje mišic4
   	neznana pogostnost	poslabšanje nevromuskularnih manifestacij pri Kearns-Sayrejevem sindromu,trizmus
   Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije	občasni	bolečina na mestu injiciranja
   	redki	eksfoliacija/nekroza na mestu injiciranja,utrujenost, astenija (oslabelost)/mrzlica
   	neznana pogostnost	lokalno otekanje, občutek vročine, občutek mraza

3. Opis izbranih neželenih učinkov

   1 Alergijskih reakcij se ne sme pomotoma zamenjati z epizodami sinkope (srčne palpitacije zaradi adrenalina).

   2 Po aplikaciji artikaina v kombinaciji z adrenalinom so poročali o pojavu paralize obraznega živca, ki se je pojavila z 2-tedensko zakasnitvijo. Stanje se po 6 mesecih ni spremenilo.

   3 Ta patologija živčevja se lahko pojavi z različnimi simptomi nenormalnih zaznav. Parestezijo lahko opredelimo kot spontane, običajno neboleče, nenormalne zaznave (npr. žarenje, zbadanje, ščegetanje ali srbenje), ki trajajo veliko dlje od pričakovanega trajanja anestezije. Večina primerov parestezije, o katerih so poročali po zobozdravstvenih posegih, je bilo prehodnih in so izzveneli v dneh, tednih ali mesecih.

   Za persistentno parestezijo, ki se je večinoma pojavila po blokadi živcev v spodnji čeljustnici, je značilno počasno in nepopolno okrevanje ali izostanek okrevanja.

   4 Več neželenih učinkov, kot so agitacija, anksioznost/živčnost, tremor, motnje govora, lahko predstavlja opozorilne znake depresije osrednjega živčevja. V primeru pojava teh znakov je treba bolnika spodbuditi k hiperventilaciji ter ga nadzorovati (glejte poglavje 4.9 v povzetku glavnih

   značilnosti zdravila).

4. Pediatrična populacija

Pri otrocih in mladostnikih, starih od 4 do 18 let, je varnostni profil podoben kot pri odraslih, vendar pa so pogosteje poročali o nenamernih poškodbah mehkih tkiv, še posebej pri otrocih, starih od 3 do 7 let, zaradi podaljšanega trajanja anestezije mehkih tkiv.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

Vrste prevelikega odmerjanja

Preveliko odmerjanje lokalnega anestetika se v širšem smislu pogosto uporablja za opis:

• absolutnega prevelikega odmerjanja,

• relativnega prevelikega odmerjanja, kot je

  • nenamerno injiciranje v krvno žilo,

  • neobičajno hitra absorpcija v sistemski krvni obtok,

  • upočasnjena presnova in izločanje zdravila.

  V primeru relativnega prevelikega odmerka se pri bolnikih običajno pokažejo prvi simptomi v prvih minutah po injiciranju. V primeru absolutnega prevelikega odmerka pa se znaki toksičnosti pojavijo pozneje, odvisno od mesta injiciranja.

  Simptomi

  Ker je ekscitacija lahko prehodna ali odsotna, so prvi znaki prevelikega odmerjanja (absolutnega ali relativnega) lahko zaspanost, ki napreduje v nezavest in respiratorni zastoj.

  Simptomi zaradi prevelikega odmerjanja artikaina:

  Simptomi so odvisni od odmerka, njihova resnost pa se postopoma veča. Simptomi obsegajo nevrološke znake (presinkopa, sinkopa, glavobol, nemir, agitacija, zmedenost, dezorientiranost, omotica, tremor, stupor, globoka depresija centralnega živčevja, izguba zavesti, koma, konvulzije (vključno s tonično-kloničnimi krči), motnje govora (npr. disartrija, logoreja), vrtoglavica, motnje

  ravnotežja (disekvilibrij)), očesne znake (midriaza, zamegljen vid, motnje akomodacije), ki jim sledijo znaki toksičnosti za ožilje (bledica (lokalna, regionalna, generalna)) in dihala (apneja (respiratorni

  zastoj), bradipneja, tahipneja, zehanje, respiratorna depresija) ter nazadnje znaki toksičnosti za srce (srčni zastoj, depresija miokarda).

  Acidoza poslabša toksične učinke lokalnih anestetikov.

  Simptomi zaradi prevelikega odmerjanja adrenalina:

  Simptomi so odvisni od odmerka, njihova resnost pa se postopoma veča. Simptomi obsegajo nevrološke znake (nemir, agitacija, presinkopa, sinkopa), ki jim sledijo znaki toksičnosti za ožilje (bledica (lokalna, regionalna, generalna)) in dihala (apneja (respiratorni zastoj), bradipneja, tahipneja, respiratorna depresija) ter nazadnje znaki toksičnosti za srce (srčni zastoj, depresija miokarda).

  Zdravljenje prevelikega odmerjanja

  Pred dajanjem regionalne anestezije z lokalnimi anestetiki je treba razpolagati z vso potrebno opremo in zdravili za oživljanje, da se zagotovi takojšnje zdravljenje morebitnih respiratornih in srčno-žilnih nujnih stanj.

  Glede na resnost simptomov prevelikega odmerka morajo zdravniki/zobozdravniki izvajati protokole, ki predvidevajo potrebo po pravočasnem zagotavljanju prostih dihalnih poti in podporni ventilaciji.

  Po injiciranju vsakega lokalnega anestetika je treba spremljati bolnikovo stanje zavesti.

  Če se pojavijo znaki akutne sistemske toksičnosti je treba injiciranje lokalnega anestetika nemudoma prekiniti. Bolnika je po potrebi treba namestiti v ležeči položaj na hrbtu.

  Simptome osrednjega živčevja (konvulzije, depresija osrednjega živčevja) je treba takoj zdraviti z ustrezno podporo dihalnih poti/pri dihanju in antikonvulzivnimi zdravili.

  Optimalna oksigenacija, ventilacija in podpora krvnega obtoka ter zdravljenje acidoze, lahko prepreči srčni zastoj.

  Če pride do kardiovaskularne depresije (hipotenzija, bradikardija), je potrebno premisliti o ustreznem zdravljenju z intravenskimi tekočinami, vazopresorji in/ali inotropnimi učinkovinami. Otrokom je treba dati odmerek, ki ustreza njihovi starosti in teži.

  V primeru srčnega zastoja je nemudoma treba začeti s kardiopulmonalno reanimacijo.