Sugamadeks Baxter 100 mg/ml raztopina za injiciranje

Prekinitev živčno-mišične blokade, inducirane z rokuronijem ali vekuronijem, pri odraslih.

Za pediatrično populacijo: sugamadeks je pri pediatričnih bolnikih od rojstva do 17. leta priporočljiv

le za rutinsko prekinitev blokade, inducirane z rokuronijem.

Odmerjanje

Sugamadeks lahko daje le anesteziolog ali se ga lahko daje le pod nadzorom anesteziologa. Priporočljiva je uporaba ustrezne tehnike za nadzor popuščanja živčno-mišične blokade (glejte poglavje 4.4).

Priporočeni odmerek sugamadeksa je odvisen od stopnje živčno-mišične blokade, ki jo je treba

prekiniti.

Priporočeni odmerek ni odvisen od režima anestezije.

Sugamadeks se lahko uporablja za prekinitev različnih stopenj živčno-mišične blokade, inducirane z rokuronijem ali vekuronijem:

Odrasli

Rutinska prekinitev:

Če se po blokadi, inducirani z rokuronijem ali vekuronijem, doseže stopnja popuščanja blokade po tetanični stimulaciji najmanj 1–2 PTC (PTC – Post-Tetanic Count), je priporočljiv odmerek sugamadeksa 4 mg/kg. Mediana časa, ki je potreben, da se razmerje T4/T1 povrne na 0,9, znaša okoli 3 minute (glejte poglavje 5.1).

Sugamadeks v odmerku 2 mg/kg je priporočljiv, če po blokadi, inducirani z rokuronijem ali vekuronijem, pride do spontanega popuščanja blokade vsaj do ponovnega pojava T2. Mediana časa, ki je potreben, da se razmerje T4/T1 povrne na 0,9, znaša okoli 2 minuti (glejte poglavje 5.1).

Pri uporabi priporočenih odmerkov za rutinsko prekinitev živčno-mišične blokade je mediana časa do povrnitve razmerja T4/T1 na 0,9 nekoliko manjša pri živčno-mišični blokadi, inducirani z rokuronijem, kot pri živčno-mišični blokadi, inducirani z vekuronijem (glejte poglavje 5.1).

Takojšnja prekinitev blokade, inducirane z rokuronijem:

Če je iz kliničnih razlogov potrebna takojšnja prekinitev živčno-mišične blokade po dajanju rokuronija, je priporočljiva uporaba sugamadeksa v odmerku 16 mg/kg. Če se sugamadeks v odmerku 16 mg/kg uporabi 3 minute po dajanju bolusa rokuronijevega bromida v odmerku 1,2 mg/kg, je pričakovana mediana časa do povrnitve razmerja T4/T1 na 0,9 približno 1,5 minute (glejte

poglavje 5.1).

Ni podatkov, na podlagi katerih bi se lahko priporočila uporaba sugamadeksa za takojšnjo prekinitev

po blokadi, inducirani z vekuronijem.

Ponovno dajanje sugamadeksa:

V izjemnih primerih, ko se živčno-mišična blokada, po prejemu začetnega odmerka sugamadeksa

2 mg/kg ali 4 mg/kg, po operaciji ponovno pojavi (glejte poglavje 4.4), je priporočljiv ponovni odmerek sugamadeksa 4 mg/kg. Po drugem odmerku sugamadeksa je treba bolnika skrbno nadzirati in se prepričati, da je živčno-mišična funkcija zadostno povrnjena in trajna.

Ponovno dajanje rokuronija ali vekuronija po sugamadeksu:

Za časovne presledke pred ponovnim dajanjem rokuronija ali vekuronija po prekinitvi blokade s sugamadeksom glejte poglavje 4.4.

Dodatne informacije za posebne skupine bolnikov

Ledvična okvara:

Pri bolnikih s hudo ledvično okvaro (vključno s tistimi na dializi (CrCl < 30 ml/min)) se uporaba

sugamadeksa ne priporoča (glejte poglavje 4.4).

S študijami, izvedenimi pri bolnikih s hudo ledvično okvaro, ni bilo pridobljenih dovolj podatkov glede varnosti, ki bi podpirali uporabo sugamadeksa pri teh bolnikih (glejte tudi poglavje 5.1).

Pri bolnikih z blago in zmerno ledvično okvaro (očistek kreatinina ≥ 30 in < 80 ml/min) so priporočeni odmerki enaki kot za odrasle bolnike brez ledvične okvare.

Starostniki:

Po dajanju sugamadeksa pri ponovnem pojavu T2 po blokadi, inducirani z rokuronijem, znaša mediana časa do povrnitve razmerja T4/T1 na 0,9 pri odraslih (starih 18–64 let) 2,2 minute, pri starejših odraslih (starih 65–74 let) 2,6 minute, pri še bolj starih odraslih (starih 75 let ali več) pa 3,6 minute. Čeprav je čas popuščanja živčno-mišične blokade pri starostnikih daljši, je treba zanje slediti enakim priporočilom za odmerjanje kot pri ostalih odraslih bolnikih (glejte poglavje 4.4).

Bolniki s prekomerno telesno maso:

Pri bolnikih s prekomerno telesno maso, vključno z bolniki z bolezensko debelostjo (indeks telesne mase ≥ 40 kg/m²), mora odmerek sugamadeksa temeljiti na bolnikovi dejanski telesni masi. Zanje je treba upoštevati enaka priporočila za odmerjanje kot za ostale odrasle bolnike.

Jetrna okvara:

Študij pri bolnikih z jetrno okvaro niso izvedli. Pri odločitvi glede uporabe sugamadeksa pri bolnikih s hudo jetrno okvaro ali pri bolnikih z jetrno okvaro s spremljajočo koagulopatijo je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.4).

Pri bolnikih z blago do zmerno jetrno okvaro: sugamadeks se izloča predvsem skozi ledvice, zato

prilagoditev odmerka ni potrebna.

Pediatrična populacija (od rojstva do 17. leta starosti)

Za povečanje natančnosti odmerjanja pri pediatrični populaciji se Sugamadeks Baxter 100 mg/ml

lahko razredči na 10 mg/ml (glejte poglavje 6.6).

Rutinska prekinitev blokade:

Za prekinitev blokade, inducirane z rokuronijem, je priporočljiv odmerek sugamadeksa 4 mg/kg, če se doseže stopnja popuščanja najmanj 1–2 PTC.

Za prekinitev blokade, inducirane z rokuronijem, pri ponovnem pojavu T2, je priporočljiv odmerek 2 mg/kg (glejte poglavje 5.1).

Takojšnja prekinitev blokade:

Takojšnje prekinitve blokade pri pediatrični populaciji niso preučevali.

Način uporabe

Intravenska uporaba.

Sugamadeks je treba dati intravensko v obliki enkratne bolusne injekcije. Bolusno injekcijo je treba dati hitro, v 10 sekundah, v obstoječo intravensko cevko (glejte poglavje 6.6). V kliničnih preskušanjih so sugamadeks dajali le v obliki enkratne bolusne injekcije.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Kot je to običajna praksa za obdobje po anesteziji po živčno-mišični blokadi, je takoj po operaciji priporočljivo spremljanje bolnika, če bi prišlo do neželenih učinkov, vključno s ponovitvijo živčno-mišične blokade.

Spremljanje dihalne funkcije med popuščanjem blokade:

Obvezna je uporaba umetnega predihavanja, dokler bolnik po prekinitvi živčno-mišične blokade ne začne spet ustrezno samostojno dihati. Tudi če živčno-mišična blokada že popolnoma popusti, lahko druga zdravila, ki se uporabljajo perioperativno ali postoperativno, oslabijo dihalno funkcijo in bolnik bo zato mogoče še vedno potreboval umetno predihavanje.

Če se živčno-mišična blokada pri bolniku ponovi po odstranitvi dihalne cevke, je treba zagotoviti ustrezno umetno predihavanje.

Ponovitev živčno-mišične blokade:

V kliničnih študijah pri osebah, zdravljenih z rokuronijem ali vekuronijem, pri katerih se je sugamadeks dal v odmerku, predpisanim za željeno globino živčno-mišične blokade, je bila, glede na spremljanje živčno-mišičnega prenosa ali klinične dokaze, opažena 0,20-odstotna incidenca ponovitve živčno-mišične blokade. Uporaba odmerkov, manjših od priporočenih, lahko povzroči povečano tveganje za ponovni pojav živčno-mišične blokade po prvotni prekinitvi in ni priporočljiva (glejte poglavji 4.2 in 4.8).

Vpliv na hemostazo:

V študiji pri prostovoljcih je uporaba sugamadeksa v odmerkih po 4 mg/kg povzročila največje srednje podaljšanje aktiviranega parcialnega tromboplastinskega časa (aPTČ; aPTT - activated Partial Thromboplastin Time) za 17 % in mednarodnega normaliziranega razmerja protrombinskega časa (PČ(INR); PT(INR) - Prothrombin Time International Normalized Ratio) za 11 %, uporaba sugamadeksa v odmerkih po 16 mg/kg pa največje srednje podaljšanje vrednosti aPTČ za 22 % in vrednosti PČ(INR) za 22 %. To manjše srednje podaljšanje vrednosti aPTČ in PČ(INR) je bilo kratkotrajno (≤ 30 minut). Po podatkih iz klinične zbirke podatkov (N = 3519) in iz specifične študije pri 1184 bolnikih, ki so imeli operacijo zaradi zloma kolka/zamenjave večjega sklepa, pri uporabi sugamadeksa samega v odmerku 4 mg/kg ali v kombinaciji z antikoagulanti ni bilo nobenega klinično

pomembnega učinka na incidenco perioperativnih ali postoperativnih zapletov s krvavitvami.

V poskusih in vitro so opazili farmakodinamično interakcijo (podaljšanje vrednosti aPTČ in PČ) pri uporabi antagonistov vitamina K, nefrakcioniranega heparina, nizkomolekularnih heparinoidov, rivaroksabana in dabigatrana. Pri bolnikih, ki prejemajo rutinsko postoperativno preventivno antikoagulantno terapijo, ta farmakodinamična interakcija ni klinično pomembna. Pri odločitvi glede uporabe sugamadeksa pri bolnikih, ki se zdravijo z antikoagulanti zaradi druge predhodno obstoječe ali sočasne bolezni, je potrebna previdnost.

Povečanega tveganja za krvavitve ni mogoče izključiti pri bolnikih:

• ki imajo dedno pomanjkanje faktorjev strjevanja krvi, odvisnih od vitamina K;

• ki že imajo koagulopatijo;

• ki jemljejo kumarinske derivate in imajo pri tem vrednost INR nad 3,5;

• ki uporabljajo antikoagulante in prejmejo sugamadeks v odmerku 16 mg/kg.

Če obstaja medicinska potreba po dajanju sugamadeksa tem bolnikom, mora anesteziolog presoditi, ali koristi njegove uporabe odtehtajo morebitno tveganje za zaplete s krvavitvami, pri čemer mora upoštevati bolnikovo anamnezo o krvavitvah in vrsto načrtovanega kirurškega posega. Če tem bolnikom date sugamadeks, je priporočljivo spremljanje hemostaze in parametrov koagulacije.

Časovni presledki pred ponovnim dajanjem mišičnih relaksantov (NMBA - NeuroMuscular Blocking Agents) po prekinitvi blokade s sugamadeksom:

Preglednica 1: Ponovno dajanje rokuronija ali vekuronija po rutinski prekinitvi blokade (do

4 mg/kg sugamadeksa):

Po ponovnem dajanju 1,2 mg/kg rokuronija v času 30 minut po dajanju sugamadeksa se lahko začetek delovanja živčno-mišične blokade zakasni do približno 4 minute, trajanje živčno-mišične blokade pa se lahko skrajša za približno do 15 minut.

Na podlagi farmakokinetičnega modeliranja mora biti pri bolnikih z blago ali zmerno ledvično okvaro priporočeni časovni presledek pred ponovno uporabo 0,6 mg/kg rokuronija ali 0,1 mg/kg vekuronija po rutinski prekinitvi blokade s sugamadeksom 24 ur. Če je potreben krajši časovni presledek, mora biti odmerek rokuronija za novo živčno-mišično blokado 1,2 mg/kg.

Ponovno dajanje rokuronija ali vekuronija po takojšnji prekinitvi blokade (16 mg/kg sugamadeksa): v zelo redkih primerih, v katerih bi to lahko bilo potrebno, je priporočljiv časovni presledek 24 ur.

Če je živčno-mišična blokada potrebna pred potekom priporočenega časovnega presledka, je treba uporabiti nesteroidni mišični relaksant. Začetek delovanja depolarizirajočega mišičnega relaksanta je lahko počasnejši od pričakovanega, ker je lahko precejšnji delež postsinaptičnih nikotinskih receptorjev še vedno zaseden z mišičnim relaksantom.

Ledvična okvara:

Uporaba sugamadeksa pri bolnikih s hudo ledvično okvaro, vključno s tistimi, ki potrebujejo dializo,

ni priporočljiva (glejte poglavje 5.1).

Plitva anestezija:

Pri namerni prekinitvi živčno-mišične blokade med anestezijo so v kliničnih preskušanjih občasno opazili znake plitve anestezije (premikanje bolnika, kašljanje, grimase in sesanje trahealne cevke). Če med anestezijo pride do prekinitve živčno-mišične blokade, je treba bolniku, glede na klinične indikacije, dati dodatne odmerke anestetika in/ali opioida.

Izrazita bradikardija:

V redkih primerih so v nekaj minutah po dajanju sugamadeksa za prekinitev živčno-mišične blokade opazili izrazito bradikardijo. Bradikardija lahko občasno povzroči srčni zastoj (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba med prekinitvijo živčno-mišične blokade in po njej skrbno spremljati, če bi prišlo do hemodinamičnih sprememb. Če opazite klinično pomembno bradikardijo, je treba uporabiti zdravljenje z antiholinergičnimi učinkovinami, kot je atropin.

Jetrna okvara:

Sugamadeks se ne presnavlja v jetrih in se ne izloča skozi jetra, zato namenskih študij pri bolnikih z jetrno okvaro niso izvedli. Bolnike s hudo jetrno okvaro je treba zdraviti zelo previdno. V primeru jetrne okvare s spremljajočo koagulopatijo glejte informacije o vplivu na hemostazo.

Uporaba na oddelkih za intenzivno nego:

Uporabe sugamadeksa niso proučevali pri bolnikih, ki so rokuronij ali vekuronij prejemali na oddelkih

za intenzivno nego.

Uporaba za prekinitev delovanja mišičnih relaksantov, ki niso rokuronij ali vekuronij: Sugamadeks se ne sme uporabljati za prekinitev blokade, inducirane z nesteroidnimi mišičnimi relaksanti, kot so spojine sukcinilholina ali benzilizokinolina.

Sugamadeks se ne sme uporabljati za prekinitev živčno-mišične blokade, inducirane z drugimi steroidnimi mišičnimi relaksanti, razen z rokuronijem ali vekuronijem, ker za te primere ni podatkov o varnosti in učinkovitosti. O prekinitvi blokade, inducirane s pankuronijem, je sicer na voljo malo podatkov, vendar se svetuje, da se sugamadeks v tem primeru ne uporabi.

Zapoznelo popuščanje blokade:

Stanja, ki so povezana s podaljšanjem cirkulacijskega časa, kot so bolezni srca in ožilja, starost (za čas popuščanja blokade pri starostnikih glejte poglavje 4.2) ali edematozna stanja (npr. huda jetrna okvara), so lahko povezana z daljšim časom popuščanja.

Preobčutljivostne reakcije na zdravilo:

Zdravniki morajo biti pripravljeni na možnost pojava preobčutljivostnih reakcij na zdravilo (vključno z anafilaktičnimi reakcijami) in morajo uvesti potrebne previdnostne ukrepe (glejte poglavje 4.8).

Natrij:

To zdravilo vsebuje do 9,2 mg natrija na mililiter, kar je enako 0,5 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

Informacije v tem poglavju temeljijo na vezavni afiniteti med sugamadeksom in drugimi zdravili ter na predkliničnih poskusih, kliničnih študijah in simulacijah z uporabo modela ob upoštevanju farmakodinamičnega učinka mišičnih relaksantov in farmakokinetičnega medsebojnega delovanja mišičnih relaksantov in sugamadeksa. Na podlagi teh podatkov se ne pričakujejo nikakršne klinično pomembne farmakodinamične interakcije z drugimi zdravili, z izjemo naslednjih:

Pri uporabi toremifena in fusidne kisline ni mogoče izključiti možnosti izpodrivanja učinkovin (klinično pomembne interakcije vezave se ne pričakujejo).

Pri uporabi hormonskih kontraceptivov ni mogoče izključiti klinično pomembnih interakcij zaradi vezave na učinkovine (interakcije izpodrivanja se ne pričakujejo).

Interakcije, ki bi lahko vplivale na učinkovitost sugamadeksa (interakcije zaradi izpodrivanja):

Z dajanjem nekaterih zdravil po dajanju sugamadeksa bi ta teoretično lahko izrinila rokuronij ali vekuronij iz kompleksa s sugamadeksom. Zaradi tega bi lahko prišlo do ponovnega pojava živčno-mišične blokade. V tem primeru je treba bolnika umetno predihavati. Če se zdravilo, ki je povzročilo izpodrivanje, daje z infuzijo, jo je treba ustaviti. V primerih, v katerih se lahko pričakujejo morebitne interakcije zaradi izpodrivanja, je treba bolnike po parenteralnem dajanju drugega zdravila v času 7,5 ure po dajanju sugamadeksa skrbno opazovati, če bi prišlo do znakov ponovitve živčno-mišične blokade (približno do 15 minut).

Toremifen:

Pri uporabi toremifena, ki ima razmeroma veliko vezavno afiniteto do sugamadeksa in je lahko prisoten v razmeroma velikih plazemskih koncentracijah, bi lahko prišlo do delnega izpodrivanja vekuronija ali rokuronija iz kompleksa s sugamadeksom. Klinični zdravniki se morajo zavedati, da se povrnitev razmerja T4/T1 na 0,9 posledično lahko zakasni pri bolnikih, ki na dan operacije prejmejo toremifen.

Intravensko dajanje fusidne kisline:

Uporaba fusidne kisline v predoperativni fazi lahko povzroči določeno zakasnitev pri povrnitvi razmerja T4/T1 na 0,9. V postoperativni fazi se ponovitev živčno-mišične blokade ne pričakuje, ker se fusidna kislina infundira več ur in se kumulira v krvi od 2 do 3 dni. Za informacije o ponovnem dajanju sugamadeksa glejte poglavje 4.2.

Interakcije, ki bi lahko vplivale na učinkovitost drugih zdravil (interakcije zaradi vezave):

Z dajanjem sugamadeksa se lahko zmanjša učinkovitost nekaterih zdravil, ker se lahko njihove koncentracije proste učinkovine (nevezane frakcije) v plazmi zmanjšajo. Če se tak primer opazi, se kliničnemu zdravniku svetuje, da razmisli o ponovnem dajanju teh zdravil, ponovnem dajanju terapevtsko enakovrednega zdravila (najbolje iz druge kemijske skupine) in/ali nefarmakoloških ukrepih, kot je ustrezno.

Hormonski kontraceptivi:

Napovedali so, da interakcija med sugamadeksom v odmerku 4 mg/kg in progestogenom povzroči zmanjšanje izpostavljenosti progestogenu (34 % vrednosti AUC), kar je podobno zmanjšanju v primerih, ko bolnica vzame svoj dnevni odmerek peroralnega kontraceptiva 12 ur prepozno, kar lahko povzroči zmanjšanje učinkovitosti. Pri estrogenskih kontraceptivih se pričakuje, da je ta učinek manjši. Zato se dajanje bolusnega odmerka sugamadeksa šteje za enakovredno enemu izpuščenemu dnevnemu odmerku peroralnih kontracepcijskih steroidov (kombiniranih ali izključno progestogenskih). Če se sugamadeks da bolnici na isti dan, kot je vzela peroralni kontraceptiv, je treba upoštevati priporočila za ravnanje v primeru izpuščenega odmerka v navodilu za uporabo peroralnega kontraceptiva. V primeru uporabe drugih hormonskih kontraceptivov, ki niso peroralni, mora bolnica naslednjih 7 dni uporabljati dodatno nehormonsko kontracepcijsko metodo in upoštevati priporočila v navodilu za uporabo tega kontraceptiva.

Interakcije zaradi podaljšanega učinka rokuronija ali vekuronija:

Pri uporabi zdravil, ki okrepijo živčno-mišično blokado, v postoperativnem obdobju, morate biti posebej pozorni na možnost ponovitve živčno-mišične blokade. V navodilu za uporabo rokuronija ali vekuronija glejte seznam zdravil, ki okrepijo živčno-mišično blokado. Če se opazi ponovitev živčno-mišične blokade, bo bolnika morda treba umetno predihavati in mu znova dati sugamadeks (glejte poglavje 4.2).

Vpliv na laboratorijske preiskave:

Sugamadeks na splošno ne vpliva na laboratorijske preiskave; možna izjema je analiza progesterona v serumu. Vpliv na to preiskavo je opažen pri plazemski koncentraciji sugamadeksa

100 mikrogramov/ml (največja plazemska koncentracija po bolusni injekciji odmerka 8 mg/kg).

V študiji pri prostovoljcih je uporaba sugamadeksa v odmerkih po 4 mg/kg povzročila največje srednje podaljšanje vrednosti aPTČ za 17 % in vrednosti PČ(INR) za 11 %, uporaba sugamadeksa v odmerkih po 16 mg/kg pa največje srednje podaljšanje vrednosti aPTČ za 22 % in vrednosti PČ(INR) za 22 %. To manjše srednje podaljšanje vrednosti aPTČ in PČ(INR) je bilo kratkotrajno (≤ 30 minut).

V poskusih in vitro so opazili farmakodinamično interakcijo (podaljšanje vrednosti aPTČ in PČ) pri uporabi antagonistov vitamina K, nefrakcioniranega heparina, nizkomolekularnih heparinoidov, rivaroksabana in dabigatrana (glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija

Formalnih študij medsebojnega delovanja niso izvedli. Zgoraj omenjene interakcije pri odraslih bolnikih in opozorila v poglavju 4.4 je treba upoštevati tudi pri pediatrični populaciji.

Nosečnost

Za sugamadeks ni na voljo kliničnih podatkov za nosečnice, ki so bile izpostavljene zdravilu. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj.

Pri dajanju sugamadeksa nosečnicam je potrebna previdnost.

Dojenje

Ni znano, ali se sugamadeks izloča v materino mleko. Študije na živalih kažejo na izločanje sugamadeksa v mleko. Peroralna absorpcija ciklodekstrinov je na splošno majhna, zato se po dajanju enkratnega odmerka doječim materam ne pričakuje nobenega učinka na dojenega otroka.

Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja s sugamadeksom, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.

Plodnost

Vpliva sugamadeksa na plodnost pri ljudeh niso raziskovali. Študije na živalih za oceno plodnosti ne kažejo škodljivih učinkov.

Zdravilo Sugamadeks Baxter nima znanega vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Povzetek varnostnega profila

Zdravilo Sugamadeks Baxter se pri kirurških bolnikih daje sočasno z mišičnimi relaksanti in

anestetiki. Vzročnost neželenih učinkov je zato težko oceniti.

Neželeni učinki, o katerih so pri kirurških bolnikih najpogosteje poročali, so bili kašelj, zapleti v dihalnih poteh pri anesteziji, zapleti pri anesteziji, hipotenzija pri posegu in zaplet pri posegu (pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)).

Preglednica 2: Seznam neželenih učinkov v preglednici

Varnost sugamadeksa so ovrednotili pri 3519 posameznikih na podlagi združene zbirke podatkov o varnosti zdravila iz študij faz I–III. V preskušanjih, primerjanih s placebom, v katerih so osebe prejele anestezijo in/ali mišične relaksante (1078 oseb je bilo izpostavljenih sugamadeksu, 544 pa placebu), so poročali o naslednjih neželenih učinkih:

(zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1000 do < 1/100); redki

(≥ 1/10 000 do < 1/1000); zelo redki (< 1/10 000))

Opis izbranih neželenih učinkov Preobčutljivostne reakcije na zdravilo:

Pri nekaterih bolnikih in prostovoljcih (za informacije o prostovoljcih glejte »Podatki o zdravih prostovoljcih« v nadaljevanju) so se pojavile preobčutljivostne reakcije, vključno z anafilaksijo. V kliničnih preskušanjih pri kirurških bolnikih so o teh reakcijah poročali občasno, v obdobju po začetku trženja pa je njihova pogostnost neznana.

Te reakcije so bile raznolike in so obsegale posamezne primere kožnih reakcij, pa tudi resne sistemske reakcije (tj. anafilaksija, anafilaktični šok), ter so se pojavile pri bolnikih, ki predhodno niso bili izpostavljeni sugamadeksu.

Simptomi, povezani s temi reakcijami, lahko vključujejo: rdečico, urtikarijo, eritematozni izpuščaj, (hudo) hipotenzijo, tahikardijo, otekanje jezika, otekanje žrela, bronhospazem in učinke, povezane z obstrukcijo pljuč. Hude preobčutljivostne reakcije so lahko smrtno nevarne.

Zapleti v dihalnih poteh pri anesteziji:

Zapleti v dihalnih poteh pri anesteziji so vključevali upor pri ravnanju z endotrahealno cevko, kašljanje, blag upor/spazem, vzburjenost med kirurškim posegom, kašljanje med postopkom anestezije ali kirurškim posegom ali z anestezijo povezano spontano dihanje bolnika.

Zapleti pri anesteziji:

Zapleti pri anesteziji, ki kažejo na povrnitev živčno-mišične funkcije, vključujejo premikanje udov ali telesa ali kašljanje med postopkom anestezije ali med kirurškim posegom, grimase ali sesanje endotrahealne cevke. Glejte poglavje 4.4, Plitva anestezija.

Zaplet pri posegu:

Zapleti pri posegu so vključevali kašljanje, tahikardijo, bradikardijo, premikanje in pospešen srčni

utrip.

Izrazita bradikardija:

V obdobju po začetku trženja so v nekaj minutah po dajanju sugamadeksa opazili posamezne primere izrazite bradikardije in bradikardije s srčnim zastojem (glejte poglavje 4.4).

Ponovitev živčno-mišične blokade:

V kliničnih študijah pri osebah, zdravljenih z rokuronijem ali vekuronijem, pri katerih se je sugamadeks dal v odmerku, predpisanim za želeno globino živčno-mišične blokade (N = 2022), je bila glede na spremljanje živčno-mišičnega prenosa ali klinične dokaze opažena 0,20-odstotna incidenca ponovitve živčno-mišične blokade (glejte poglavje 4.4).

Podatki o zdravih prostovoljcih:

V randomizirani, dvojno slepi študiji so pri zdravih prostovoljcih, ki so dobili do 3 odmerke placeba (N = 76), 4 mg/kg sugamadeksa (N = 151) ali 16 mg/kg sugamadeksa (N = 148), preučevali incidenco preobčutljivostnih reakcij na zdravilo. Poročila o domnevni preobčutljivosti je ocenjevala komisija, ki ni imela podatkov o zdravljenju. Incidenca ocenjevane preobčutljivosti je v skupini s placebom znašala 1,3 %, v skupini s sugamadeksom v odmerku 4 mg/kg je znašala 6,6 %, v skupini s sugamadeksom v odmerku 16 mg/kg pa 9,5 %. Poročil o anafilaksiji po placebu ali sugamadeksu v odmerku 4 mg/kg ni bilo. Po prvem odmerku sugamadeksa v odmerku 16 mg/kg je prišlo do enega primera ocenjevane anafilaksije (0,7-odstotna incidenca). O povečani pogostnosti ali resnosti preobčutljivosti po večkratnem odmerjanju sugamadeksa ni bilo nobenega dokaza.

V prejšnji podobno zasnovani študiji je prišlo do treh ocenjenih primerov anafilaksije, do vseh je

prišlo po odmerku 16 mg/kg sugamadeksa (2-odstotna incidenca).

V združeni zbirki podatkov iz faze I so med neželene učinke, ki veljajo za pogoste (≥ 1/100 do < 1/10) ali zelo pogoste (≥ 1/10) in bolj pogoste pri osebah, zdravljenih s sugamadeksom, kot pri osebah v skupini s placebom, vključeni disgevzija (10,1 %), glavobol (6,7 %), navzea (5,6 %), urtikarija

(1,7 %), pruritus (1,7 %), omotica (1,6 %), bruhanje (1,2 %) in abdominalne bolečine (1,0 %).

Dodatne informacije za posebne skupine bolnikov

Pljučni bolniki:

V obdobju po začetku trženja in v enem namenskem kliničnem preskušanju pri bolnikih z anamnezo pljučnih zapletov so poročali o bronhospazmu kot o možnem z zdravilom povezanem neželenem

učinku. Kot pri vseh bolnikih z anamnezo pljučnih zapletov se mora zdravnik zavedati možnosti za pojav bronhospazma.

Pediatrična populacija

V študijah, ki so jih opravili pri pediatričnih bolnikih od rojstva do 17. leta starosti je bil varnostni

profil sugamadeksa (do 4 mg/kg) na splošno podoben profilu pri odraslih bolnikih.

Bolniki z bolezensko debelostjo

V enem namenskem kliničnem preskušanju pri bolnikih z bolezensko debelostjo je bil varnostni profil na splošno podoben profilu pri odraslih bolnikih iz združenih podatkov študij faz I do III (glejte preglednico 2).

Bolniki s hudo sistemsko boleznijo

V preskušanju pri bolnikih, ki so bili po klasifikaciji ameriške zveze anesteziologov (ASA – American Society of Anesthesiologists) uvrščeni v razred 3 (bolniki s hudo sistemsko boleznijo) ali razred 4 (bolniki s hudo sistemsko boleznijo, ki stalno ogroža življenje), je bil profil neželenih učinkov pri teh bolnikih iz razreda 3 in 4 po klasifikaciji ASA na splošno podoben tistemu pri odraslih bolnikih iz združenih podatkov študij faz I-III (glejte preglednico 2), glejte poglavje 5.1.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco

Slovenčeva ulica 22, SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

V kliničnih študijah so poročali o enem primeru nenamernega prevelikega odmerjanja z odmerkom

40 mg/kg, pri katerem ni prišlo do nobenih pomembnih neželenih učinkov. V študiji prenašanja zdravila pri ljudeh so sugamadeks dajali v odmerkih do 96 mg/kg. Poročali niso o nobenih od odmerka odvisnih neželenih učinkih ali resnih neželenih učinkih.

Sugamadeks se lahko odstrani s hemodializo s filtrom z velikim pretokom, ne pa s filtrom z majhnim pretokom. Na podlagi kliničnih študij so ugotovili, da se koncentracija sugamadeksa v plazmi po 3–6 urah dialize zmanjša za do 70 %.