Suxital 250 mg mehke kapsule

• Absenca

• Mioklonični in mioklonično-atonični epileptični napadi pri mladostnikih, če druga zdravila niso učinkovita in/ali jih ne prenašajo.

Odmerjanje

Odmerjanje je treba določiti individualno na podlagi kliničnega odziva in serumske ravni.

Odrasli, starejši bolniki in otroci, starejši od 6 let

Začnite z 250 mg dvakrat na dan.

Dnevni odmerek se lahko v ambulantnem okolju poveča za 125 mg vsakih 7 dni, v kliničnem okolju pa vsake 4 dni, dokler ni dosežen optimalni odmerek. Ta običajno ne presega količine 1500-2000 mg na dan. Kadar so potrebne majhne prilagoditve odmerka, je treba uporabiti alternativno farmacevtsko obliko, kot je etosuksimid peroralna tekočina.

Pediatrična populacija

Otroci, mlajši od 6 let, morajo dobiti peroralno tekočino etosuksimida.

Razpolovni čas etosuksimida v plazmi je več kot 24 ur, tako da je dnevni odmerek mogoče vzeti v enkratnem odmerku, če bolnik dobro prenaša zdravilo. Visoke dnevne odmerke je treba vzeti v 2 ali 3 posameznih odmerkih.

O začetku, trajanju in prekinitvi zdravljenja z etosuksimidom mora individualno odločiti specialist

(nevrolog, nevropediater).

Način uporabe

Zdravilo Suxital je za peroralno uporabo.

Kapsule lahko jemljete med ali po obroku, po želji pa jih lahko zaužijete z nekaj vode.

Preobčutljivost na učinkovino etosuksimid, druge sukcinimide, lecitin (sojin lecitin) ali katero koli

pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Če se pojavijo diskinezije (glejte poglavje 4.8), je treba prenehati z jemanjem etosuksimida in po potrebi intravensko dati difenhidramin.

Posebno pozornost je treba nameniti kliničnim simptomom okvare kostnega mozga (povišana telesna temperatura, angina pektoris, krvavitev) (glejte poglavje 4.8). Priporoča se redno preverjanje krvne slike (sprva enkrat mesečno, po enem letu vsakih šest mesecev), zlasti pri bolnikih z jetrno ali ledvično disfunkcijo, da se ugotovi morebitno zaviranje delovanja kostnega mozga in trombocitopenija (vključno z nekaterimi primeri s smrtnim izidom). Pri številu levkocitov, manjšem od 3500/mm³ ali razmerju granulocitov, manjšem od 25 %, je treba znižati odmerek ali prekiniti zdravljenje. Prav tako je treba redno preverjati vrednosti jetrnih encimov.

Zlasti pri bolnikih z anamnezo psihiatričnih motenj se lahko pojavijo psihiatrični neželeni učinki (glejte poglavje 4.8, paranoidni in halucinatorni simptomi, anksioznost, vznemirjenost), zato je pri zdravljenju te skupine bolnikov z etosuksimidom potrebna posebna previdnost.

Samomorilne misli in vedenje

Poročali so o pojavu samomorilnih misli in vedenja pri bolnikih, zdravljenih z antiepileptikom za različne indikacije. Metaanaliza randomiziranih s placebom kontroliranih študij z antiepileptiki prav tako kaže rahlo povečanje tveganja za samomorilne misli in vedenje. Mehanizem tega tveganja ni znan in razpoložljivi podatki ne izključujejo možnosti povečanega tveganja pri uporabi etosuksimida.

Zato je treba bolnike skrbno spremljati glede znakov samomorilnih misli in vedenja ter razmisliti o ustreznem zdravljenju. Bolnike (in njihove skrbnike) je treba opozoriti, da morajo v primeru pojava znakov samomorilnih misli ali vedenja poiskati zdravniško pomoč.

Opomba:

Za preprečevanje drugih vrst generaliziranih epileptičnih napadov, ki so lahko povezani z absencami,

bo morda treba etosuksimid kombinirati z dodatnimi zdravili proti epileptičnim napadom.

Pri bolnikih s kombiniranimi oblikami epilepsije lahko etosuksimid povzroči generalizirane epileptične napade. Pri prehodu z obstoječega zdravila na etosuksimid ali pri ukinitvi etosuksimida je treba to storiti postopoma.

Hude kožne reakcije

Med zdravljenjem z etosuksimidom so poročali o resnih kožnih reakcijah, vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS) in reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS - Drug Reaction with Eosinophilia and Systemic Symptoms). SJS in DRESS sta lahko smrtna. Zdi se, da je tveganje za te reakcije pri bolnikih največje na začetku zdravljenja, pri čemer se reakcija v večini primerov pojavi v prvem mesecu zdravljenja. Zdravljenje z etosuksimidom je treba

prekiniti ob prvem pojavu znakov in simptomov hudih kožnih reakcij, kot so kožni izpuščaj, lezije na

sluznici ali kateri koli drug znak preobčutljivosti.

Pomožne snovi z znanimi učinki:

Upoštevati je treba aditivni učinek sočasno uporabljenih zdravil, ki vsebujejo sorbitol (ali fruktozo), in

vnos sorbitola (ali fruktoze) s hrano.

Vsebnost sorbitola v zdravilih za peroralno uporabo lahko vpliva na biološko uporabnost drugih zdravil za peroralno uporabo, ki se jemljejo sočasno.

Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo ne smejo jemati tega zdravila.

Zdravilo Suxital vsebuje sojin lecitin in se ga ne sme uporabljati pri bolnikih, ki so preobčutljivi za arašide ali sojo.

Zlasti je treba upoštevati naslednje interakcije etosuksimida z drugimi zdravili:

Če se zdravilo Suxital 250 mg mehke kapsule daje v kombinaciji z drugimi antiepileptiki, je treba odmerek etosuksimida in/ali drugih antiepileptikov prilagoditi glede na bolnikov odziv.

Učinki drugih zdravil na etosuksimid

Sočasna uporaba karbamazepina poveča plazemski očistek etosuksimida. Valprojska kislina lahko zviša koncentracijo etosuksimida v plazmi pri večini bolnikov. Priporočljivo je redno določanje serumskih koncentracij posameznih snovi. Izoniazid lahko poveča raven etosuksimida v krvi.

Učinki etosuksimida na druga zdravila

Etosuksimid običajno ne spremeni plazemske koncentracije drugih antiepileptikov, kot so primidon, fenobarbital in fenitoin, saj etosuksimid ni induktor encimov. Vendar so poročali o posameznih primerih zvišane koncentracije fenitoina pri sočasni uporabi z etosuksimidom.

Izogibati se je treba sočasni uporabi zdravil, ki delujejo na osrednji živčni sistem, alkohola ali snovi, ki povzročajo konvulzije, in etosuksimida.

Ženske v rodni dobi

Ženskam v rodni dobi mora zdravnik pred začetkom zdravljenja z etosuksimidom svetovati o nujnosti načrtovanja in spremljanja nosečnosti. Bolnicam je treba svetovati, naj nemudoma obvestijo zdravnika, če med zdravljenjem zanosijo.

Nosečnost

Podatkov o uporabi etosuksimida med nosečnostjo pri ljudeh ni dovolj, da bi lahko ocenili morebitno škodo. Čeprav pri otrocih mater, ki so bile med nosečnostjo izpostavljene monoterapiji z etosuksimidom, niso opazili specifičnih prirojenih malformacij, je znano, da imajo na splošno novorojenčki mater, ki uporabljajo antiepileptike, prirojene nepravilnosti pogosteje kot drugi dojenčki. Tveganje za malformacije med antiepileptičnim zdravljenjem se razlikuje glede na vrsto antiepileptičnega zdravila, odmerjanje in čas izpostavljenosti, vendar je pri več vrstah učinkovin tveganje za malformacije povečano za faktor 2 do 3 v primerjavi s približno 3 % pričakovano incidenco v splošni populaciji. Pogoste malformacije, o katerih poročajo, so razcepljena ustnica,

srčno-žilne malformacije in okvare nevralne cevi. Študije na živalih so v zvezi z etosuksimidom pokazale reproduktivno toksičnost, opazili so večjo incidenco malformacij in spremembe v vedenju (glejte poglavje 5.3). Bolnike je treba obvestiti o morebitnem povečanem tveganju za malformacije in jim ponuditi prenatalne diagnostične ukrepe.

Na splošno ni zaželeno prekiniti zdravljenja z antiepileptiki med nosečnostjo brez soglasja zdravnika, saj lahko nenadna prekinitev zdravljenja ali nenadzorovano znižanje odmerka povzroči ponovitev epileptičnih napadov, kar lahko škoduje nosečnici in/ali nerojenemu otroku. Če je mogoče, je treba med nosečnostjo dati prednost monoterapiji, saj je zdravljenje z več antiepileptičnimi zdravili povezano z večjim tveganjem za prirojene malformacije. Najmanjšega učinkovitega odmerka etosuksimida, ki zagotavlja nadzor nad epileptičnimi napadi, ne smete preseči, zlasti med 20. in

40. dnevom nosečnosti. Koncentracijo etosuksimida v serumu nosečnice je treba spremljati. Nekateri antiepileptiki lahko povzročijo pomanjkanje folne kisline. Poleg tega so zelo priporočljivi dodatki folne kisline v odmerkih, ki so običajni za vse nosečnice. Da bi se izognili zapletom s krvavitvami pri novorojenčku zaradi morebitnega pomanjkanja vitamina K, o katerem so poročali po materini uporabi nekaterih protiepileptičnih zdravil, je mogoče razmisliti o dajanju vitamina K materi v zadnjih tednih nosečnosti. Pri novorojenčku se priporoča parenteralna uporaba vitamina K takoj po porodu.

Dojenje

Etosuksimid prehaja v materino mleko v takšnih količinah, da se pri dojenčku lahko pojavijo subterapevtske koncentracije. Pri dojenčku se lahko pojavijo neželeni učinki, kot so razdražljivost, težave s pitjem in zaspanost. Dojenje med zdravljenjem z etosuksimidom zato ni priporočljivo. Dojene otroke je treba skrbno spremljati glede neželenih učinkov.

Plodnost

Podatkov o vplivu učinkovine etosuksimid na plodnost pri moških ali ženskah ni.

Pri vožnji in uporabi nevarnih strojev je treba upoštevati možnost zmanjšane sposobnosti odzivanja.

Med fazo prilagajanja se lahko pri višjih odmerkih in v kombinaciji z drugimi zdravili, ki vplivajo na osrednji živčni sistem, zmanjša odzivnost do te mere, da vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. To se lahko zgodi tudi, če se etosuksimid jemlje, kot je predpisano, zlasti v povezavi z alkoholom.

Zato bolniki ne smejo voziti, upravljati strojev ali opravljati drugih potencialno nevarnih dejavnosti, vsaj ne v fazi prilagajanja zdravljenja. Odločitev bo v vsakem primeru sprejel lečeči zdravnik ob upoštevanju bolnikovega individualnega odziva in ustreznega odmerka.

Pogostnost možnih neželenih učinkov je opredeljena po naslednjem dogovoru: Zelo pogosti (≥ 1/10)

Pogosti (≥ 1/100 do < 1/10) Občasni (> 1/1000 do < 1/100) Redki (> 1/10 000 do < 1/1000) Zelo redki (< 1/10 000)

Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

Neželeni učinki so v območju terapevtskih odmerkov pogosti in opazili so jih pri približno

1/6 bolnikov. To so predvsem slabost, bruhanje, singultus in bolečine v trebuhu.

*Učinek neodvisen od odmerka (glejte tudi poglavje 4.2)

V večini primerov levkopenije se je krvna slika po znižanju odmerka ali prekinitvi zdravljenja normalizirala. V nekaterih primerih so bili bolniki, pri katerih je prišlo do levkopenije ob zdravljenju z drugimi antiepileptičnimi zdravili, uspešno zdravljeni samo z etosuksimidom.

Če se pojavijo simptomi, kot so povišana telesna temperatura, vneto žrelo, razjede v ustih, modrice ali krvavitve, je treba bolnikom svetovati, naj nemudoma poiščejo zdravniško pomoč in opravijo preiskave celotne krvne slike.

Če se etosuksimid uporablja v monoterapiji pri mešanih vrstah epilepsije, lahko pri nekaterih bolnikih

poveča pogostnost generaliziranih tonično-kloničnih (grand mal) epileptičnih napadov.

Poročali so o psihotičnih stanjih, ki naj bi jih sprožilo ali poslabšalo antiepileptično zdravljenje.

Pri otrocih, ki so prejemali etosuksimid, so občasno poročali o reakcijah, podobnih lupusu, od hudih sistemskih imunoloških motenj, npr. nefrotskega sindroma, ki običajno popolnoma izzveni ob ukinitvi zdravila, do odkrivanja antinuklearnih protiteles brez kliničnih znakov.

Neželeni učinki praviloma izzvenijo, ko se odmerek zniža. Običajno se ne ponovijo ob poznejšem zvišanju odmerka. V primeru neželenih učinkov, ki niso odvisni od uporabljenega odmerka in so reverzibilni, pa je treba zdravilo ukiniti. Ob ponovnem jemanju zdravila se lahko ponovno pojavijo.

Dolgotrajno zdravljenje lahko vpliva na bolnikovo storilonost, npr. na uspešnost otrok in mladostnikov v šoli.

V povezavi z zdravljenjem z etosuksimidom so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR - Severe Cutaneous Adverse Reactions), vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS) in reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS) (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Pri ocenjevanju prevelikega odmerjanja se načeloma ne sme izključiti morebitna večkratna zastrupitev, npr. če je bilo več zdravil zaužitih s samomorilskim namenom. Simptomi prevelikega odmerjanja se okrepijo pod vplivom alkohola in drugih zaviralcev osrednjega živčevja.

Simptomi

Etosuksimid lahko povzroči navzeo, bruhanje, glavobol, omotico, anoreksijo, ataksijo, tremor, (motorični) nemir, utrujenost, letargijo, depresijo, razdražljivost, horeiformne gibe, depresijo osrednjega živčevja (ki vodi v komo), hipotenzijo in depresijo dihanja. Zaradi dolgega razpolovnega časa lahko učinki trajajo dolgo časa. Lahko se pojavi tudi okvara jeter in ledvic. Idiosinkratične reakcije lahko vključujejo kožni izpuščaj, eritem, krvne diskrazije, alergijske reakcije, sistemski eritematozni lupus, vedenjske spremembe in psihoze.

Ravnanje

Absorpcijo je mogoče preprečiti z induciranjem bruhanja ali izpiranjem želodca, čemur sledi dajanje aktivnega oglja (adsorbent) in natrijevega sulfata (odvajalo). Indiciran je sprejem na intenzivno nego. Po potrebi se lahko uporabi hemodializa. Nadaljnje zdravljenje mora biti podporno in simptomatsko.