Meropenem Qilu 1000 mg prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Meropenem 1000 mg
Zdravilo Meropenem Qilu je pri odraslih in otrocih, starih 3 mesece ali več, indicirano za zdravljenje
naslednjih okužb (glejte poglavji 4.4 in 5.1):
-
hude pljučnice, vključno z bolnišnično pljučnico in pljučnico zaradi uporabe respiratorja (ventilatorska pljučnica),
-
bronhopulmonalnih okužb pri cistični fibrozi,
-
zapletenih okužb sečil,
-
zapletenih intraabdominalnih okužb,
-
intrapartalnih in postpartalnih okužb,
-
zapletenih okužb kože in mehkih tkiv,
-
akutnega bakterijskega meningitisa.
Zdravilo Meropenem Qilu se lahko uporablja za zdravljenje nevtropeničnih bolnikov s povišano telesno temperaturo, če obstaja sum, da je vzrok povišane temperature bakterijska okužba.
Za zdravljenje bolnikov z bakteriemijo, ki se pojavlja v povezavi s katero koli izmed zgoraj navedenih
okužb ali se sumi, da je z njimi povezana.
Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo zdravil za zdravljenje bakterijskih infekcij.
Odmerjanje
Spodnje preglednice prikazujejo splošna priporočila za odmerjanje.
Pri določanju odmerka meropenema in trajanja zdravljenja je treba upoštevati vrsto okužbe, ki jo
nameravamo zdraviti, vključno z njeno stopnjo izraženosti, in klinični odziv.
Odmerek do 2000 mg trikrat na dan za odrasle in mladostnike in odmerek do 40 mg/kg telesne mase trikrat na dan za otroke sta lahko še zlasti primerna za zdravljenje nekaterih okužb, kot so okužbe z manj občutljivimi bakterijskimi vrstami (npr.Enterobacterales, Pseudomonas aeruginosa, Acinetobacter spp.), ali zelo hudih okužb.
Pri zdravljenju bolnikov z insuficienco ledvic je pri odmerjanju treba upoštevati dodatne vidike (glejte
spodaj).
Odrasli in mladostniki
| Okužba | Odmerek, ki ga je treba dati na vsakih 8 ur |
| Huda pljučnica, vključno z bolnišnično pljučnico in pljučnico zaradi uporabe respiratorja | 500 mg ali 1000 mg |
| Bronhopulmonalne okužbe pri cistični fibrozi | 2000 mg |
| Zapletene okužbe sečil | 500 mg ali 1000 mg |
| Zapletene intraabdominalne okužbe | 500 mg ali 1000 mg |
| Intrapartalne in postpartalne okužbe | 500 mg ali 1000 mg |
| Zapletene okužbe kože in mehkih tkiv | 500 mg ali 1000 mg |
| Akutni bakterijski meningitis | 2000 mg |
| Zdravljenje nevtropeničnih bolnikov, ki imajopovišano telesno temperaturo | 1000 mg |
Meropenem se po navadi daje v obliki intravenske infuzije, ki naj traja približno 15 do 30 minut (glejte poglavja 6.2, 6.3 in 6.6).
Druga možnost za dajanje odmerkov do 1000 mg je intravensko bolusno injiciranje, ki naj traja približno 5 minut. Podatkov o varnosti, ki bi podpirali uporabo 2000-mg odmerka pri odraslih v obliki intravenske bolusne injekcije, je malo.
Okvara ledvic
Odmerek za odrasle in mladostnike je treba prilagoditi, če je očistek kreatinina manjši kot 51 ml/min, kakor je prikazano spodaj. Podatkov, ki bi podpirali uporabo teh prilagoditev odmerka za enoto posameznega odmerka 2000 mg, je malo.
| Očistek kreatinina (ml/min) | Odmerek(na podlagi posameznega odmerka, ki ga je treba dati na vsakih 8 ur, v velikosti 500 mg ali1000 mg ali 2000 mg, glejte preglednico zgoraj) | Pogostnost |
| 26-50 | en posamezni odmerek | na 12 ur |
| 10-25 | pol posameznega odmerka | na 12 ur |
| < 10 | pol posameznega odmerka | na 24 ur |
Meropenem se odstrani s hemodializo in hemofiltracijo. Potrebni odmerek je treba dati po
dokončanem ciklu hemodialize.
Za bolnike na peritonealni dializi ni oblikovanih priporočil za odmerjanje.
Bolniki z okvaro jeter
Bolnikom z okvaro jeter odmerka ni treba prilagoditi (glejte poglavje 4.4).
Odmerek pri starejših bolnikih
Starejšim bolnikom z normalnim delovanjem ledvic ali očistkom kreatinina nad 50 ml/min odmerka ni treba prilagoditi.
Pediatrična populacija
Otroci, mlajši od 3 mesecev
Varnost in učinkovitost meropenema pri otrocih do 3 mesecev starosti še nista bili dokazani in
optimalna shema odmerjanja ni določena. Vendar pa maloštevilni farmakokinetični podatki kažejo, da
bi lahko bila primerna shema odmerjanja 20 mg/kg na vsakih 8 ur (glejte poglavje 5.2).
Otroci, stari od 3 mesecev do 11 let, in s telesno maso do 50 kg
Priporočena shema odmerjanja je prikazana v spodnji preglednici:
| Okužba | Odmerek, ki ga je treba dati na vsakih 8 ur |
| Huda pljučnica, vključno z bolnišnično pljučnico in pljučnico zaradi uporabe respiratorja | 10 mg/kg ali 20 mg/kg |
| Bronhopulmonalne okužbe pri cistični fibrozi | 40 mg/kg |
| Zapletene okužbe sečil | 10 mg/kg ali 20 mg/kg |
| Zapletene intraabdominalne okužbe | 10 mg/kg ali 20 mg/kg |
| Zapletene okužbe kože in mehkih tkiv | 10 mg/kg ali 20 mg/kg |
| Akutni bakterijski meningitis | 40 mg/kg |
| Zdravljenje nevtropeničnih bolnikov, ki imajopovišano telesno temperaturo | 20 mg/kg |
Otroci, težji od 50 kg
Uporabiti je treba odmerek za odrasle.
Izkušenj pri otrocih z okvaro ledvic ni. Način uporabe
za intravensko uporabo
Zdravilo Meropenem Qilu se po rekonstituciji/redčenju običajno daje v obliki intravenske infuzije, ki traja približno 15 do 30 minut (glejte poglavja 6.2, 6.3 in 6.6). Druga možnost za dajanje odmerkov meropenema do 20 mg/kg je intravensko bolusno injiciranje, ki naj traja približno 5 minut. Podatkov o varnosti, ki bi podpirali uporabo 40 mg/kg odmerka pri otrocih v obliki intravenske bolusne injekcije, je malo.
Za navodila glede rekonstitucije/redčenja zdravila pred dajanjem, glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Preobčutljivost na kateri koli drugi karbapenemski antibiotik.
Huda preobčutljivost (npr. anafilaktična reakcija, huda kožna reakcija) na kateri koli drugi betalaktamski antibiotik (npr. na peniciline ali cefalosporine).
Pri izbiri meropenema za zdravljenje posameznega bolnika je treba upoštevati ustreznost uporabe karbapenemskega antibiotika na podlagi dejavnikov, kot so izraženost okužbe, prevalenca odpornosti na druga primerna zdravila za zdravljenje bakterijskih infekcij in tveganje selekcije bakterij, odpornih na karbapenemske antibiotike.
Odpornost bakterij vrsteEnterobacterales, Pseudomonas aeruginosa in Acinetobacter spp.
Odpornost bakterij vrsteEnterobacterales, Pseudomonas aeruginosa in Acinetobacter spp., na
antibiotike iz skupine penemov, se razlikuje znotraj Evropske unije. Predpisovalci morajo upoštevati
lokalno prevalenco odpornosti bakterij na antibiotike iz skupine penemov.
Preobčutljivostne reakcije
Tako kot pri uporabi vseh betalaktamskih antibiotikov so poročali o resnih in občasno smrtnih preobčutljivostnih reakcijah (glejte poglavji 4.3 in 4.8).
Bolniki z anamnezo preobčutljivosti na karbapenemske antibiotike, peniciline ali druge betalaktamske antibiotike so lahko preobčutljivi tudi na meropenem. Pred začetkom zdravljenja z meropenemom je treba natančno poizvedeti, ali je bolnik kdaj imel preobčutljivostno reakcijo na betalaktamske antibiotike.
Če se pojavi huda alergijska reakcija, je treba uporabo zdravila ukiniti in uvesti ustrezne ukrepe.
Pri bolnikih, ki so prejemali meropenem, so poročali o hudih neželenih reakcijah na koži (SCAR - Severe Cutaneous Adverse Reactions), kot so Stevens-Johnsonov sindrom (SJS), toksična epidermalna nekroliza (TEN), reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS - Drug Reaction with Eosinophilia and Systemic Symptoms), multiformni eritem (EM - Erythema Multiforme) in
akutna generalizirana eksantemska pustuloza (AGEP) (glejte poglavje 4.8). Če se pojavijo znaki in simptomi, ki kažejo na te reakcije, je treba z zdravljenjem z meropenemom takoj prenehati in razmisliti o alternativnem zdravljenju.
Pri drugih betalaktamskih antibiotikih so poročali o preobčutljivostnih reakcijah, ki so napredovale v Kounisov sindrom – akutni alergijski koronarni arteriospazem, ki lahko povzroči miokardni infarkt (glejte poglavje 4.8).
Rabdomioliza
Pri uporabi meropenema so poročali o rabdomiolizi. Če se pojavijo znaki ali simptomi rabdomiolize,
je treba zdravljenje z meropenemom prekiniti in začeti ustrezno zdravljenje (glejte poglavje 4.8).
Z antibiotičnim zdravljenjem povezani kolitis
O z antibiotičnim zdravljenjem povezanem kolitisu in psevdomembranskem kolitisu so poročali pri skoraj vseh zdravilih za zdravljenje bakterijskih infekcij, tudi pri meropenemu. Pojavita se lahko v blagi do hudi, celo smrtno nevarni obliki. Zato je na to diagnozo treba pomisliti pri vseh bolnikih, ki med uporabo meropenema ali po njej dobijo diarejo (glejte poglavje 4.8).
Razmisliti je treba o prenehanju zdravljenja z meropenemom in uvedbi specifičnega zdravljenja,
usmerjenega proti Clostridioides difficile. Prepovedana je uporaba zdravil, ki zavirajo peristaltiko.
Konvulzije
Med zdravljenjem s karbapenemi, tudi z meropenemom, so v redkih primerih poročali o konvulzijah (glejte poglavje 4.8).
Z zdravilom povzročena okvara jeter (DILI – drug induced liver injury)Med zdravljenjem z meropenemom je treba natančno spremljati delovanje jeter, saj obstaja tveganje za pojav DILI (glejte poglavje 4.8). Ob pojavu hude DILI je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja, kot je klinično ustrezno. Meropenem lahko ponovno uvedemo samo, če se oceni, da je ključnega pomena za zdravljenje.
Uporaba pri bolnikih z boleznijo jeter: pri bolnikih z obstoječimi boleznimi jeter je treba med zdravljenjem z meropenemom spremljati delovanje jeter. Prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte poglavje 4.2).
Serokonverzija direktnega antiglobulinskega testa (Coombsov test)
Med zdravljenjem z meropenemom lahko pride do pozitivnega direktnega ali indirektnega Coombsovega testa.
Sočasna uporaba z valprojsko kislino/natrijevim valproatom/valpromidom
Sočasna uporaba meropenema in valprojske kisline/natrijevega valproata/valpromida ni priporočljiva
(glejte poglavje 4.5).
Zdravilo Meropenem Qilu vsebuje natrij
To zdravilo vsebuje 90 mg natrija na vialo, kar je enako 4,5 % priporočenega največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Specifičnih študij medsebojnega delovanja z drugimi zdravili, razen s probenecidom, niso izvedli.
Probenecid tekmuje z meropenemom za aktivno tubulno sekrecijo in tako zavira ledvično izločanje meropenema. Razpolovni čas izločanja meropenema se zato podaljša, njegova koncentracija v plazmi pa se poveča. V primeru sočasne uporabe probenecida in meropenema je potrebna previdnost.
Možnega učinka meropenema na vezavo drugih zdravil na beljakovine ali njihovo presnovo niso raziskali. Vendar je vezava na beljakovine tako majhna, da, na podlagi tega mehanizma, zaradi nje ni pričakovati medsebojnih delovanj z drugimi spojinami.
Med sočasno uporabo s karbapenemskimi antibiotiki so poročali o zmanjšanju koncentracije
valprojske kisline v krvi, tako da se je ta v približno dveh dneh zmanjšala za od 60 % do 100 %. Zaradi hitrega pojava in obsega tega zmanjšanja velja, da sočasne uporabe valprojske kisline/natrijevega valproata/valpromida s karbapenemskimi antibiotiki ni mogoče obvladati in se ji je zato treba izogniti (glejte poglavje 4.4).
Peroralni antitrombotiki
Sočasna uporaba antibiotikov in varfarina lahko poveča antikoagulantne učinke varfarina. Opisani so številni primeri povečanja antikoagulantnih učinkov peroralnih antitrombotikov (antikoagulantov),
vključno z varfarinom, pri bolnikih, ki so sočasno dobivali zdravila za zdravljenje bakterijskih
infekcij.
Tveganje se lahko razlikuje glede na osnovno okužbo, starost in splošno stanje bolnika, tako da je težko oceniti, kolikšen je vpliv antibiotika na povečanje INR (internacionalnega normaliziranega
razmerja). Med sočasno uporabo antibiotikov in katerega od peroralnih antitrombotikov ter krajši čas po takšni uporabi je priporočljivo pogosto spremljati INR.
Pediatrična populacija
Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.
Nosečnost
Podatkov o uporabi meropenema pri nosečnicah ni oziroma jih je malo.
Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).
Iz previdnostnih razlogov se je med nosečnostjo uporabi meropenema bolje izogniti. Dojenje
Poročali so, da se majhna količina meropenema izloči v materino mleko. Meropenema se ne sme uporabljati pri doječih ženskah, razen če možna korist za mater upravičuje možno tveganje za otroka.
Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso izvedli. Vendar pa je treba pri vožnji ali upravljanju strojev upoštevati, da so pri uporabi meropenema poročali o glavobolu, parestezijah in konvulzijah.
Povzetek varnostnega profila zdravila
Analiza 4872 bolnikov s 5026 terapevtskimi izpostavljenostmi meropenemu je pokazala, da so bili v povezavi z meropenemom najpogosteje poročani neželeni učinki diareja (2,3 %), izpuščaj (1,4 %), navzea/bruhanje (1,4 %) in vnetje na mestu injiciranja (1,1 %). Najpogostejša, z laboratorijskimi testi potrjena neželena učinka, povezana z meropenemom, sta bila trombocitoza (1,6 %) in zvišanje ravni jetrnih encimov (1,5 - 4,3 %).
Tabelarični pregled neželenih učinkov
V preglednici spodaj so vsi neželeni učinki navedeni po organskem sistemu in pogostnosti: zelo pogosti (≥ 1/10);
pogosti (≥ 1/100 do < 1/10);
občasni (≥ 1/1000 do < 1/100); redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000); zelo redki (< 1/10 000);
neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
V razvrstitvah posameznih pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Preglednica 1
| Organski sistem | Pogostnost | Neželeni učinek |
| Infekcijske in parazitske bolezni | občasni | oralna in vaginalna kandidoza |
| Bolezni krvi inlimfatičnega sistema | pogosti | trombocitemija |
| občasni | agranulocitoza, hemolitična anemija, trombocitopenija, nevtropenija, levkopenija, eozinofilija | |
| Bolezni imunskega sistema | občasni | anafilaksija (glejte poglavji 4.3 in 4.4), angioedem |
| Presnovne in prehranske motnje | občasni | hipokaliemija |
| Psihiatrične motnje | redki | delirij |
| Bolezni živčevja | pogosti | glavobol |
| občasni | parestezije | |
| redki | konvulzije (glejte poglavje 4.4) | |
| Bolezni prebavil | pogosti | diareja, bolečine v trebuhu, bruhanje, navzea |
| občasni | z antibiotikom povezani kolitis (glejtepoglavje 4.4) | |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | pogosti | zvišanje vrednosti transaminaz,zvišanje vrednosti alkalne fosfataze v krvi,zvišanje vrednosti laktat-dehidrogenaze v krvi |
| občasni | zvišanje vrednosti bilirubina v krvi,z zdravilom povzročena okvara jeter* | |
| Bolezni kože in podkožja | pogosti | izpuščaj, srbenje |
| občasni | toksična epidermalna nekroliza,Stevens-Johnsonov sindrom, multiformni eritem (glejte poglavje 4.4), urtikarija | |
| neznana | reakcije na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS-ov sindrom), akutna generalizirana eksantemska pustuloza(glejte poglavje 4.4) | |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | Neznana | rabdomioliza |
| Bolezni sečil | občasni | zvišanje vrednosti kreatinina v krvi, zvišanjevrednosti sečnine v krvi |
| Splošne težave inspremembe na mestu aplikacije | pogosti | vnetje, bolečina |
| občasni | tromboflebitis, bolečina na mestu injiciranja |
* DILI vključuje hepatitis in odpoved jeter.
Opis izbranih neželenih učinkov
Kouinisov sindrom
Pri drugih betalaktamskih antibiotikih so poročali o akutnem alergijskem koronarnem sindromu (Kounisovem sindromu) (glejte poglavje 4.4).
Pediatrična populacija
Meropenem se lahko uporablja za otroke, starejše od 3 mesecev. Na podlagi maloštevilnih
razpoložljivih podatkov ni dokazov o povečanem tveganju za kateri koli neželeni učinek pri otrocih. Vsa prejeta poročila so bila skladna z dogodki, ki so jih opazili pri odrasli populaciji.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Pri bolnikih z okvaro ledvic obstaja možnost relativnega prevelikega odmerjanja, če odmerek ni prilagojen, kot je opisano v poglavju 4.2. Maloštevilne izkušnje iz obdobja po prihodu meropenema na trg kažejo, da se v primeru pojava neželenih učinkov po prevelikem odmerjanju ti učinki skladajo s profilom neželenih učinkov, opisanem v poglavju 4.8. Praviloma so blagi in minejo po prekinitvi uporabe ali zmanjšanju odmerka. Razmisliti je treba o simptomatskem zdravljenju.
Pri osebah z normalnim delovanjem ledvic se bo zdravilo hitro izločilo skozi ledvice. Hemodializa odstrani meropenem in njegov presnovek.
Farmakološke lastnosti - Meropenem 1000 mg
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, karbapenemski antibiotiki, oznaka ATC: J01DH02
Mehanizem delovanja
Meropenem zavre sintezo bakterijske celične stene grampozitivnih in gramnegativnih bakterij z vezavo na beljakovine, ki vežejo penicilin (PBP – Penicillin-Binding Proteins) in tako deluje baktericidno.
Farmakokinetično/farmakodinamično razmerje (FK/FD)
Podobno kot velja za druga betalaktamska zdravila za zdravljenje bakterijskih infekcij, je tudi za meropenem dokazano, da z njegovo učinkovitostjo najbolje korelira čas, med katerim koncentracija meropenema presega minimalne inhibitorne koncentracije (MIK; MIC – Minimal Inhibitory
Concentration) (t > MIK). V predkliničnih modelih je meropenem izkazal delovanje, kadar je njegova
koncentracija v plazmi presegla MIK povzročitelja okužbe v približno 40 % odmernega intervala. Ta cilj ni bil klinično potrjen.
Mehanizem odpornosti
Odpornost bakterij na meropenem je lahko posledica: (1) manjše permeabilnosti zunanje membrane gramnegativnih bakterij (zaradi zmanjšanega nastajanja porinov), (2) manjše afinitete za ciljne PBPs,
(3) večje ekspresije komponent iztočne črpalke in (4) nastajanja laktamaz beta, ki lahko hidrolizirajo karbapeneme.
V Evropski uniji so poročali o več primerih okužb z bakterijami, odpornimi proti karbapenemskim antibiotikom, ki so se pojavili skupaj na istem območju (lokalizirano).
Med meropenemom in učinkovinami iz kinolonske, aminoglikozidne, makrolidne in tetraciklinske
skupine ni navzkrižne odpornosti na podlagi cilja. Vendar so lahko bakterije odporne na več kot eno skupino zdravil za zdravljenje bakterijskih infekcij, če zadevni mehanizem vključuje nepermeabilnost in/ali iztočno črpalko/črpalke.
Razmejitvene vrednosti za določanje občutljivosti
Kriterije za interpretacijo testiranja občutljivosti, MIK (minimalna inhibitorna koncentracija), za meropenemom je določil odbor European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing (EUCAST) in so navedeni tukaj:
https://www.ema.europa.eu/documents/other/minimum-inhibitory-concentration-mic-breakpoints_en.xlsx
Prevalenca pridobljene odpornosti pri določenih vrstah se lahko spreminja geografsko in s časom. Zato je zaželeno, da dobite lokalne podatke o odpornosti mikroorganizmov, še posebej v primeru
zdravljenja hudih okužb. Če je lokalna prevalenca odpornosti takšna, da je uporabnost tega zdravila
vsaj pri nekaterih vrstah okužb vprašljiva, je treba poiskati nasvet strokovnjaka.
Naslednja preglednica navedenih patogenov je pripravljena na podlagi kliničnih izkušenj in
terapevtskih smernic.
Pogosto občutljive vrste Grampozitivni aerobi Enterococcus faecalis$
Staphylococcus aureus (občutljiv na meticilin)£
Staphylococcus species (občutljive na meticilin) vključno s Staphylococcus epidermidis Streptococcus agalactiae (skupina B)
Streptococcus milleri skupina (S. anginosus, S. constellatus in S. intermedius) Streptococcus pneumoniae
Streptococcus pyogenes (skupina A)
Gramnegativni aerobi Citrobacter freundii Citrobacter koseri Enterobacter aerogenes Enterobacter cloacae Escherichia coli Haemophilus influenzae Klebsiella oxytoca Klebsiella pneumoniae Morganella morganii Neisseria meningitidis Proteus mirabilis Proteus vulgaris Serratia marcescens
Grampozitivni anaerobi Clostridium perfringens Peptoniphilus asaccharolyticus
Peptostreptococcus species (vključno s P. micros, P anaerobius, P. magnus)
Gramnegativni anaerobi Bacteroides caccae Bacteroides fragilis skupina Prevotella bivia
Prevotella disiens
Vrste, pri katerih je lahko pridobljena odpornost problem Grampozitivni aerobi
Enterococcus faecium$†
Gramnegativni aerobi Acinetobacter species Burkholderia cepacia Pseudomonas aeruginosa
Inherentno odporni organizmi Gramnegativni aerobi Stenotrophomonas maltophilia Legionella species
Drugi mikroorganizmi Chlamydophila pneumoniae Chlamydophila psittaci Coxiella burnetii Mycoplasma pneumoniae
$ Vrste, ki kažejo naravno intermediarno občutljivost.
£ Vsi proti meticilinu odporni stafilokoki so odporni tudi proti meropenemu.
† Delež odpornosti ≥ 50 % v eni ali več državah EU.
Smrkavost in melioidoza: Uporaba meropenema pri človeku temelji na in vitro podatkih o
občutljivosti B. mallei in B. pseudomallei ter na maloštevilnih podatkih pri človeku. Lečeči zdravnik mora upoštevati nacionalne in/ali mednarodne strokovno usklajene dokumente o zdravljenju smrkavosti in melioidoze.
Absorpcija
Pri zdravih preiskovancih je vrednost povprečnega plazemskega razpolovnega časa približno 1 ura; povprečni volumen porazdelitve je približno 0,25 l/kg (11–27 l), povprečni očistek pa je 287 ml/min pri odmerku 250 mg in se zmanjša na 205 ml/min pri odmerku 2000 mg. 30-minutno infundiranje odmerkov 500 mg, 1000 mg oz. 2000 mg da povprečno vrednost Cmax približno 23 µg/ml, 49 µg/ml oz. 115 µg/ml in ustrezne AUC vrednosti 39,3 µg.h/ml, 62,3 µg.h/ml oz. 153 µg.h/ml. Po 5- minutnem infundiranju je vrednost Cmax po odmerku 500 mg 52 µg/ml in po odmerku 1000 mg 112 µg/ml. Če
osebe z normalnim delovanjem ledvic dobijo več odmerkov na 8 ur, ne pride do kopičenja
meropenema.
Študija, v kateri je 12 bolnikov po operaciji dobivalo 1000 mg meropenema na 8 ur zaradi intraabdominalnih okužb, je pokazala primerljivo Cmax in razpolovni čas kot pri normalnih preiskovancih, a večji volumen porazdelitve 27 l.
Porazdelitev
Povprečna vezava meropenema na beljakovine v plazmi je bila približno 2 % in ni odvisna od koncentracije. Po hitrem dajanju (5 minut ali manj) je farmakokinetika bieksponentna, po
30-minutnem infundiranju pa je to mnogo manj opazno. Dokazano je, da meropenem dobro prodira v
različne telesne tekočine in tkiva, med drugim v pljuča, bronhialne izločke, žolč, cerebrospinalno tekočino, ginekološka tkiva, kožo, fascijo, mišice in peritonealni eksudat.
Biotransformacija
Meropenem se presnovi s hidrolizo betalaktamskega obroča. Tako nastane mikrobiološko neaktiven presnovek. In vitro kaže meropenem manjšo dovzetnost za hidrolizo s človeško dehidropeptidazo I (DHP-I) kot imipenem, zato sočasno ni treba uporabljati zaviralca DHP-I.
Izločanje
Meropenem se izloči predvsem nespremenjen skozi ledvice; približno 70 % (50–75 %) odmerka se nespremenjenega izloči v 12 urah. Dodatnih 28 % se pojavi v obliki mikrobiološko neaktivnega presnovka. V blato se izloči le približno 2 % odmerka. Izmerjeni ledvični očistek in učinek probenecida kažeta, da je meropenem podvržen filtraciji in tubulni sekreciji.
Insuficienca ledvic
Okvara ledvic povzroči večjo plazemsko AUC in daljši razpolovni čas meropenema. V primerjavi z zdravimi osebami (očistek kreatinina > 80 ml/min) se je AUC povečala za 2,4-krat pri bolnikih z
zmerno okvaro ledvic (očistek kreatinina 33–74 ml/min), 5-krat pri bolnikih s hudo okvaro (očistek kreatinina 4-23 ml/min) in 10-krat pri bolnikih na hemodializi (očistek kreatinina < 2 ml/min). Pri bolnikih z okvaro ledvic se je občutno povečala tudi AUC mikrobiološko neaktivnega presnovka z
razklenjenim obročem. Bolnikom z zmerno in hudo okvaro ledvic je priporočljivo prilagoditi odmerek
(glejte poglavje 4.2).
Meropenem se odstrani s hemodializo, očistek med hemodializo pa je približno 4-krat večji kot pri anuričnih bolnikih.
Insuficienca jeter
Študija pri bolnikih z alkoholno cirozo ni pokazala, da bi bolezen jeter vplivala na farmakokinetiko meropenema po večkratnih odmerkih.
Odrasli bolniki
Farmakokinetične študije izvedene pri bolnikih niso pokazale pomembnih farmakokinetičnih razlik v
primerjavi z zdravimi osebami z enakim delovanjem ledvic. Populacijski model, razvit na podlagi
podatkov 79 bolnikov z intraabdominalnimi okužbami ali pljučnico, je pokazal odvisnost centralnega
volumna od telesne mase in očistka od očistka kreatinina in starosti.
Pediatrična populacija
Farmakokinetika je po odmerkih 10 mg/kg, 20 mg/kg oz. 40 mg/kg pri dojenčkih in otrocih z
okužbami pokazala približno takšne vrednosti Cmax kot pri odraslih po odmerkih 500 mg, 1000 mg oz. 2000 mg. Primerjava je pri vseh razen najmlajših preiskovancih (< 6 mesecev, t1/2 1,6 ure) pokazala
konsistentno farmakokinetiko med odmerki in razpolovnimi časi, podobno tisti pri odraslih. Povprečne vrednosti očistka meropenema so bile 5,8 ml/min/kg (6–12 let), 6,2 ml/min/kg (2–5 let), 5,3 ml/min/kg
(6–23 mesecev) in 4,3 ml/min/kg (2–5 mesecev).
Približno 60 % odmerka se izloči v urin v 12 urah kot meropenem in dodatnih 12 % kot presnovek. Koncentracija meropenema v cerebrospinalni tekočini je pri otrocih z meningitisom približno 20 % sočasne koncentracije v plazmi, čeprav obstaja pomembna interindividualna variabilnost.
Farmakokinetika meropenema pri novorojenčkih, ki so potrebovali antiinfekcijsko zdravljenje, je pokazala večji očistek pri novorojenčkih z večjo kronološko ali gestacijsko starostjo; celokupni povprečni razpolovni čas je bil 2,9 ure. Simulacija po metodi Monte Carlo na podlagi modela
populacijske farmakokinetike je pokazala, da odmerna shema 20 mg/kg na 8 ur doseže 60 % t > MIK za P. aeruginosa pri 95 % nedonošenih in 91 % donošenih novorojenčkov.
Starejši
Farmakokinetične študije pri zdravih starejših osebah (65–80 let) so pokazale manjši plazemski
očistek, ki je koreliral s starostnim zmanjšanjem očistka kreatinina in manjše zmanjšanje neledvičnega očistka. Starejšim bolnikom odmerka ni treba prilagoditi, razen v primeru zmerne do hude okvare ledvic (glejte poglavje 4.2).
Farmacevtski podatki - Meropenem 1000 mg
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
3 leta
Po rekonstituciji/redčenju:
Uporaba v obliki intravenske bolusne injekcije
Raztopino za injiciranje v bolusu pripravimo tako, da prašek raztopimo v vodi za injekcije do končne
koncentracije 50 mg/ml.
Rekonstituirano raztopino zdravila v vodi za injekcije je treba uporabiti takoj.
Uporaba v obliki intravenske infuzije
Raztopino za infundiranje pripravimo tako, da prašek raztopimo v raztopini natrijevega klorida
9 mg/ml (0,9 %) za infundiranje ali v raztopini glukoze 50 mg/ml (5 %) za infundiranje do končne
koncentracije od 1 do 20 mg/ml.
Rekonstituirano raztopino zdravila v raztopini natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za infundiranje je treba uporabiti takoj. Časovni interval med začetkom rekonstitucije in koncem intravenske infuzije ne sme presegati ene ure.
Rekonstituirano raztopino zdravila v raztopini glukoze 50 mg/ml (5 %) je treba uporabiti takoj. Pripravljenih raztopin ne zamrzujte.
Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila.
Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji in redčenju zdravila glejte poglavje 6.3.
30 ml viala iz stekla tipa I z zamaškom iz butilne gume, zatesnjena z aluminijasto polipropilensko zaporko.
Zdravilo je na voljo v pakiranjih z 1 ali 10 vialami. Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Injekcija
Meropenem, namenjen za bolusno intravensko injiciranje, je treba pripraviti s sterilno vodo za injekcije.
Infuzija
Za intravensko infundiranje je mogoče viale, ki vsebujejo meropenem, neposredno pripraviti z raztopino natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) ali z raztopino glukoze 50 mg/ml (5 %) za infundiranje.
Ena viala je namenjena samo za enkratno uporabo.
Za pripravo in dajanje raztopine je treba uporabiti standardne aseptične postopke.
Raztopino je treba pred uporabo pretresti.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.