Zdravilo Minirin Melt je indicirano za zdravljenje centralnega diabetesa insipidusa.

Zdravilo Minirin Melt je indicirano za zdravljenje primarne nočne enureze pri bolnikih (starejših od 5 let) z normalno sposobnostjo koncentriranja urina.

Zdravilo Minirin Melt je indicirano za simptomatsko zdravljenje nikturije pri odraslih, povezane z nočno poliurijo, to je z nočnim nastajanjem urina, ki presega kapaciteto sečnega mehurja.

Odmerjanje

Za posamezno indikacijo

Centralni diabetes insipidus

Pri zdravljenju diabetesa insipidusa je treba odmerek prilagoditi vsakemu bolniku posebej, vendar pa se skupni dnevni odmerek, ki ga bolnik vzame sublingvalno, običajno giblje v razponu od 120 do 720 mikrogramov. Primerni začetni odmerek pri odraslih in otrocih je 60 mikrogramov sublingvalno trikrat na dan. Ta režim odmerjanja je nato treba prilagoditi v skladu z bolnikovim odzivom.

Vzdrževalni odmerek je pri večini bolnikov od 60 do 120 mikrogramov sublingvalno trikrat na dan.

Primarna nočna enureza

Priporočeni začetni odmerek je 120 mikrogramov, ki ga bolnik vzame sublingvalno pred spanjem. Če ta odmerek ni dovolj učinkovit, se odmerek lahko poveča do 240 mikrogramov sublingvalno. Vnos tekočin je treba omejiti. Zdravljenje z zdravilom Minirin Melt lahko traja neprekinjeno največ

3 mesece. Po tem času je treba potrebo po nadaljevanju zdravljenja ovrednotiti tako, da bolnik vsaj en teden ne jemlje zdravila Minirin Melt.

Nikturija

Pri bolnikih z nikturijo je treba za diagnosticiranje nočne poliurije vsaj 2 dni pred začetkom zdravljenja voditi evidenco pogostnosti in volumna urina. Za nočno poliurijo smatramo nastajanje urina, ki v nočnem času preseže funkcionalno kapaciteto sečnega mehurja ali eno tretjino količine urina, ki nastane v 24 urah.

Priporočeni začetni odmerek je 60 mikrogramov, ki ga bolnik vzame sublingvalno pred spanjem. Če se po enem tednu zdravljenja izkaže, da takšen odmerek ni dovolj učinkovit, se odmerek lahko poveča do 120 mikrogramov sublingvalno in nato s tedenskim povečevanjem odmerka do 240 mikrogramov sublingvalno. Vnos tekočin je treba omejiti.

Posebne skupine bolnikov

Starejši bolniki

Pri starejših bolnikih (starejših od 65 let) uvedba zdravljenja ni priporočljiva. Če se zdravnik kljub temu odloči za zdravljenje pri takih bolnikih, mora pred uvedbo in 3 dni po uvedbi zdravljenja določiti vrednosti serumskega natrija. Vrednosti serumskega natrija je treba določiti tudi po vsakem povečanju odmerka, v vseh ostalih primerih pa po presoji lečečega zdravnika.

Bolniki z ledvično okvaro:

Pri bolnikih z zmerno in hudo ledvično okvaro se zdravilo ne sme uporabljati (glejte poglavje 4.3). Pri bolnikih z blago ledvično okvaro prilagajanje odmerka ni potrebno (glejte poglavje 4.4).

Bolniki z jetrno okvaro:

Pri bolnikih z jetrno okvaro prilagajanje odmerka ni potrebno (glejte poglavje 4.5).

Pediatrična populacija

Zdravilo Minirin Melt je indicirano za zdravljenje centralnega diabetesa insipidusa in primarne nočne enureze (glejte poglavje 5.1 in informacije za posamezno indikacijo v poglavju 4.2). Priporočila za odmerjanje so enaka kot za odrasle.

Način uporabe

Zdravilo Minirin Melt se položi pod jezik, kjer se raztopi brez uporabe vode.

Učinek hrane: Uživanje hrane lahko zmanjša obseg in trajanje antidiuretskega učinka nizkih odmerkov dezmopresina (glejte poglavje 4.5).

V primeru pojava znakov ali simptomov zastajanja vode in/ali hiponatriemije (glavobol, navzea/bruhanje, povečanje telesne mase in, v hujših primerih, krči) je treba zdravljenje prekiniti, dokler bolnik popolnoma ne okreva. Če se zdravljenje ponovno uvede, je treba vztrajati pri striktni omejitvi vnosa tekočin (glejte poglavje 4.4).

Če v 4 tednih po določitvi ustreznega odmerka zadostni klinični učinek ni dosežen, je treba zdravljenje prekiniti.

Uporaba zdravila Minirin Melt je kontraindicirana v primeru:

• preobčutljivosti na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1;

• habitualne ali psihogene polidipsije (s posledičnim nastajanjem urina, ki presega 40 ml/kg/24 ur);

• srčne okvare in drugih stanj, pri katerih je potrebno zdravljenje z diuretiki, v anamnezi ali pri sumu nanje;

• zmerne ali hude ledvične okvare (kreatininski očistek, manjši od 50 ml/min [glejte poglavje 5.2]);

• znane hiponatriemije;

• sindroma neustreznega izločanja ADH (SIADH).

Posebna opozorila

Pri zdravljenju primarne nočne enureze in nikturije mora bolnik 1 uro pred zaužitjem odmerka in do naslednjega jutra po zaužitju odmerka (vsaj 8 ur) vnos tekočin omejiti na minimum. Posledica zdravljenja brez sočasne omejitve vnosa tekočin je lahko zastajanje vode in/ali hiponatriemija s spremljajočimi opozorilnimi znaki in simptomi (glavobol, bolečine v trebuhu, navzea, bruhanje, povečanje telesne mase, omotica, zmedenost, slabo počutje, motnje spomina, vrtoglavica, padci in, v hujših primerih, krči ter koma) ali brez.

Vsi bolniki in, kjer je primerno, njihovi skrbniki morajo biti temeljito poučeni, da bodo dosledno upoštevali omejitev vnosa tekočin.

Previdnostni ukrepi

Pred uvedbo zdravljenja je treba oceniti možnost obstoja hujših disfunkcij sečnega mehurja in možnost obstoja obstrukcije iztoka urina.

Pri starejših bolnikih (starejših od 65 let) in bolnikih z vrednostmi serumskega natrija v spodnjem delu normalnega intervala je tveganje za pojav hiponatriemije lahko večje. Med sočasno akutno boleznijo, za katero je značilno tekočinsko in/ali elektrolitsko neravnovesje (npr. sistemske okužbe, povišana telesna temperatura, gastroenteritis), je treba zdravljenje z dezmopresinom prekiniti.

Pri bolnikih z večjim tveganjem za povišanje intrakranialnega pritiska je potrebna previdnost. Dezmopresin je potrebno pri bolnikih s stanji, za katera je značilno tekočinsko in/ali elektrolitsko neravnovesje, uporabiti pazljivo.

Med sočasnim zdravljenjem z zdravili, ki so znani povzročitelji sindroma neustreznega izločanja ADH, npr. triciklični antidepresivi, selektivni zaviralci privzema serotonina, klorpromazin in karbamazepin, ter med sočasnim zdravljenjem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili so potrebni previdnostni ukrepi za preprečitev pojava hiponatriemije, vključno s skrbno omejitvijo vnosa tekočin in pogostejšim določanjem vrednosti serumskega natrija.

Pri zdravljenju bolnikov z blago ledvično okvaro se priporoča previdnost.

Pri uporabi učinkovin, ki so znani povzročitelji sindroma neustreznega izločanja ADH, npr. triciklični antidepresivi, selektivni zaviralci privzema serotonina, klorpromazin in karbamazepin, kot tudi sulfonamidni antidiabetiki (derivati sečnine) – še posebej klorpropamid, se lahko pojavi dodatni antidiuretski učinek. Tveganje za pojav zastajanja vode/hiponatriemije je v tem primeru večje (glejte poglavje 4.4).

Nesteroidna protivnetna zdravila lahko povzročijo zastajanje vode/hiponatriemijo (glejte poglavje 4.4).

Pri sočasnem zdravljenju z loperamidom se lahko plazemske koncentracije dezmopresina povečajo za 3-krat, kar lahko predstavlja večje tveganje za pojav zastajanja vode/hiponatriemije. Isti učinek imajo lahko tudi druga zdravila, ki upočasnijo prehod skozi črevesje, vendar pa to ni raziskano.

Verjetnost interakcij med dezmopresinom in zdravili, ki vplivajo na presnovo v jetrih, je majhna. Študije in vitro na humanih mikrosomih so namreč pokazale, da presnova dezmopresina v jetrih ni obsežna. Vendar formalne študije interakcij in vivo niso bile izvedene.

Obrok s standardno 27-odstotno vsebnostjo maščob znatno zmanjša absorpcijo (hitrost in obseg) zdravila Minirin tablete. Glede na farmakodinamične lastnosti (nastajanje in osmolalnost urina) pa pomembnejšega učinka niso opazili.

Uživanje hrane lahko zmanjša obseg in trajanje antidiuretskega učinka nizkih peroralnih odmerkov zdravila Minirin tablete (glejte poglavje 4.2).

Nosečnost

Podatki, zbrani pri omejenem številu (n = 53) nosečnic z diabetesom insipidusom, kot tudi podatki zbrani na omejenem številu (n = 54) nosečnic z von Willebrandovo boleznijo, ki so bile izpostavljene zdravilu, ne kažejo na možnost škodljivih vplivov dezmopresina na nosečnost ali zdravje zarodka/novorojenca. Do sedaj ni na voljo drugih relevantnih epidemioloških podatkov. Študije na živalih niso pokazale neposrednih ali posrednih škodljivih vplivov na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali poporodni razvoj (glejte poglavje 5.3).

Pri predpisovanju zdravila nosečnicam je potrebna previdnost. Dojenje

Rezultati preiskav mleka doječih mater, ki so prejemale visoke odmerke dezmopresina

(300 mikrogramov intranazalno), kažejo, da so količine dezmopresina, ki se lahko prenesejo na dojenega otroka, znatno manjše od količin, ki so potrebne za dosego antidiuretskega učinka.

Plodnost

Študije plodnosti niso bile izvedene. In vitro analiza na modelu humanega kotiledona je pokazala, da dezmopresin v terapevtskih koncentracijah, ki ustrezajo priporočenim odmerkom, ne prehaja skozi placento.

Zdravilo Minirin Melt nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Povzetek varnostnega profila

Najresnejši neželeni učinek dezmopresina je hiponatriemija, ki lahko povzroči glavobol, bolečine v trebuhu, navzeo, bruhanje, povečanje telesne mase, omotico, zmedenost, slabo počutje, motnje spomina, vrtoglavico, padce in, v hujših primerih, krče ter komo. Pri večini odraslih, zdravljenih zaradi nikturije, pri katerih se je razvila hiponatriemija, je prišlo do znižanja serumskega natrija po treh dneh jemanja zdravila. Pri odraslih se tveganje za hiponatriemijo povečuje z večanjem odmerka dezmopresina. Izkazalo se je, da je to tveganje izrazitejše pri ženskah.

Pri odraslih je bil neželeni učinek, o katerem so najpogosteje poročali, glavobol (12 %). Ostali pogosti neželeni učinki so bili hiponatriemija (6 %), omotica (3 %), hipertenzija (2 %) in bolezni prebavil (navzea (4 %), bruhanje (1 %), bolečine v trebuhu (3 %), driska (2 %) in obstipacija (1 %)).

Redkejši je vpliv na vzorec spanja/nivo zavesti, ki se izraža, kot npr. nespečnost (0,96 %), somnolenca (0,4 %) ali astenija (0,06 %).

Anafilaktične reakcije se med kliničnimi preskušanji niso pojavile, prejetih pa je bilo nekaj spontanih poročil.

Pri otrocih je bil neželeni učinek, o katerem so najpogosteje poročali, glavobol (1 %). Redkeje so se pojavile psihiatrične motnje (čustvena nestabilnost (0,1 %), agresivnost (0,1 %), tesnoba (0,05 %), nihanje razpoloženja (0,05 %), nočne more (0,05 %)), ki so izzvenele po prekinitvi zdravljenja, in bolezni prebavil (bolečine v trebuhu (0,65 %), navzea (0,35 %), bruhanje (0,2 %) in driska (0,15 %)).

Anafilaktične reakcije se med kliničnimi preskušanji niso pojavile, prejetih pa je bilo nekaj spontanih poročil.

Tabelarični povzetek neželenih učinkov

Odrasli

Tabela vsebuje kombinacijo pogostnosti neželenih učinkov, o katerih so poročali med kliničnim preskušanjem peroralnega dezmopresina, ki je bilo izvedeno na odraslih za zdravljenje nikturije (n = 1557), in izkušenj v obdobju trženja zdravila pri zdravljenju vseh indikacij pri odraslih (vključno s centralnim diabetesom insipidusom). Neželeni učinki, opaženi le v obdobju trženja zdravila, so v tabeli navedeni v stolpcu »neznana« pogostnost.

* Hiponatriemija lahko povzroči glavobol, bolečine v trebuhu, navzeo, bruhanje, povečanje telesne mase, omotico, zmedenost, slabo počutje, motnje spomina, vrtoglavico, padce in, v hujših primerih, krče ter komo.

**Opaženo le pri indikaciji centralni diabetes insipidus.

Pediatrična populacija

Tabela vsebuje pogostnosti neželenih učinkov, o katerih so poročali med kliničnim preskušanjem peroralnega dezmopresina, ki je bilo izvedeno pri otrocih in mladostnikih za zdravljenje primarne nočne enureze (n = 1923). Neželeni učinki, opaženi le v obdobju trženja zdravila, so v tabeli navedeni v stolpcu »neznana« pogostnost.

* Hiponatriemija lahko povzroči glavobol, bolečine v trebuhu, navzeo, bruhanje, povečanje telesne mase, omotico, zmedenost, slabo počutje, motnje spomina, vrtoglavico, padce in, v hujših primerih, krče ter komo.

**V obdobju trženja zdravila poročali enako za otroke in mladostnike (<18 let).

***V obdobju trženja zdravila poročali skoraj izključno za otroke in mladostnike (<18 let).

****V obdobju trženja zdravila poročali predvsem za otroke (<12 let).

Opis izbranih neželenih učinkov

Najresnejši neželeni učinek dezmopresina je hiponatriemija, ki lahko povzroči glavobol, bolečine v trebuhu, navzeo, bruhanje, povečanje telesne mase, omotico, zmedenost, slabo počutje, motnje spomina, vrtoglavico, padce in, v hujših primerih, krče ter komo. Vzrok morebitne hiponatriemije je pričakovani antidiuretski učinek. Hiponatriemija je reverzibilna in pri otrocih se pogosto izkaže, da se pojavi v povezavi s spremembami dnevne rutine, ki vplivajo na vnos tekočin in/ali perspiracijo. Pri večini odraslih, vključenih v preskušanje zdravljenja nikturije, pri katerih se je pojavilo znižanje natrija v plazmi, se je to zgodilo v prvih dneh zdravljenja ali pri povečanju odmerka. Pri odraslih in pri otrocih je treba izjemno pozornost nameniti previdnostnim ukrepom, opisanim v poglavju 4.4.

Ostale posebne skupine

Pri starejših bolnikih in bolnikih z vrednostmi serumskega natrija v spodnjem delu normalnega intervala je lahko večje tveganje za pojav hiponatriemije (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

Pri prevelikem odmerjanju zdravila Minirin Melt se podaljša trajanje njegovega učinka, pri čemer se poveča tveganje za pojav zastajanja vode in hiponatriemije.

Zdravljenje

Zdravljenje hiponatriemije mora biti prilagojeno vsakemu posameznemu primeru, vendar pa lahko podamo naslednja splošna priporočila: zdravljenje z dezmopresinom je treba prekiniti ter uvesti omejitev vnosa tekočin in, če je potrebno, simptomatsko zdravljenje.