Sulfesa 10 mg filmsko obložene tablete

Simptomatsko zdravljenje urgentne inkontinence in/ali povečane pogostnosti in nujnosti uriniranja, ki se lahko pojavita pri bolnikih s sindromom prekomerno aktivnega sečnega mehurja.

Odmerjanje

Odrasli, vključno s starejšimi bolniki

Priporočeni odmerek je 5 mg solifenacinijevega sukcinata enkrat na dan. Po potrebi se odmerek lahko poveča na 10 mg solifenacinijevega sukcinata enkrat na dan.

Posebne populacije:

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, še nista bili dokazani. Zdravila Sulfesa se zato pri otrocih in mladostnikih ne sme uporabljati.

Bolniki z ledvično okvaro

Za bolnike z blago do zmerno ledvično okvaro (očistek kreatinina > 30 ml/min) prilagajanje odmerka ni potrebno. Bolnike s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina ≤ 30 ml/min) je treba zdraviti previdno in ne smejo dobiti več kot 5 mg enkrat na dan (glejte poglavje 5.2).

Bolniki z jetrno okvaro

Za bolnike z blago jetrno okvaro prilagajanje odmerka ni potrebno. Bolnike z zmerno jetrno okvaro (7 do 9 po Child-Pughovi lestvici) je treba zdraviti previdno in ne smejo dobiti več kot 5 mg enkrat na dan (glejte poglavje 5.2).

Močni zaviralci citokroma P450 3A4

Največji odmerek zdravila Sulfesa je treba omejiti na 5 mg, kadar bolnik sočasno dobiva ketokonazol ali terapevtske odmerke drugih močnih zaviralcev CYP3A4, npr. ritonavirja, nelfinavirja, itrakonazola (glejte poglavje 4.5).

Način uporabe

Zdravilo Sulfesa se jemlje peroralno. Tablete se ne sme žvečiti ali drobiti. Pogoltne se jo celo s tekočino. Tablete se lahko jemlje neodvisno od hrane.

Solifenacin je kontraindiciran pri bolnikih:

• z zastojem urina, s hudimi prebavnimi težavami (vključno s toksičnim megakolonom), miastenijo gravis ali glavkomom zaprtega zakotja in pri bolnikih z nevarnostjo za taka stanja;

• ki so preobčutljivi na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1;

• ki so na hemodializi (glejte poglavje 5.2);

• s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 5.2);

• s hudo ledvično okvaro ali zmerno jetrno okvaro, ki sočasno prejemajo močan zaviralec CYP3A4, npr. ketokonazol (glejte poglavje 4.5).

Pred začetkom zdravljenja z zdravilom Sulfesa je treba preveriti druge možne vzroke za pogosto uriniranje (srčno popuščanje ali ledvična bolezen). Če gre za infekcijo sečil, je treba začeti primerno antibakterijsko zdravljenje.

Zdravilo Sulfesa je treba uporabljati previdno pri bolnikih:

• s klinično pomembno zaporo sečnega mehurja z nevarnostjo za zastoj urina;

• z zaporo v prebavilih;

• z nevarnostjo zmanjšane gastrointestinalne motilitete;

• s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina ≤ 30 ml/min, glejte poglavji 4.2 in 5.2) – odmerki pri teh bolnikih ne smejo presegati 5 mg;

• z zmerno jetrno okvaro (Child-Pughova lestvica 7 do 9; glejte poglavji 4.2 in 5.2) – odmerki pri teh bolnikih ne smejo presegati 5 mg;

• ki istočasno prejemajo močan zaviralec CYP3A4, npr. ketokonazol (glejte poglavji 4.2 in 4.5);

• s hiatusno kilo/gastroezofagealnim refluksom in/ali ki sočasno jemljejo zdravila (kot so bisfosfonati), ki lahko povzročijo ali poslabšajo ezofagitis;

• z avtonomno nevropatijo.

  Pri nekaterih bolnikih, ki so prejemali solifenacin, so poročali o angioedemu z obstrukcijo dihalnih poti. Če pride do angioedema, je treba zdravljenje s solifenacinom takoj prenehati in uvesti ustrezno zdravljenje in/ali ukrepe.

  Varnosti in učinkovitosti pri bolnikih z nevrogenim vzrokom za povečano aktivnost detruzorja še niso ugotovili.

  Pri bolnikih z dejavniki tveganja, kot sta že obstoječi sindrom dolgega intervala QT in hipokaliemijo so opazili podaljšanje intervala QT in aritmijo Torsade de Pointes.

  Pri nekaterih bolnikih, ki so se zdravili s solifenacinom, so poročali o anafilaktičnih reakcijah. Pri

  bolnikih, pri katerih se pojavi anafilaktična reakcija, je treba zdravljenje s solifenacinom prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje in/ali ukrepe.

  Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

  Največji učinek zdravila Sulfesa je mogoče najprej opaziti šele po 4 tednih.

Farmakološke interakcije

Sočasno zdravljenje z drugimi zdravili z antiholinergičnimi lastnostmi lahko povzroči bolj izražene terapevtske učinke in neželene učinke. Med prenehanjem zdravljenja z zdravilom Sulfesa in začetkom zdravljenja z drugim antiholinergikom naj preteče približno en teden. Sočasno dajanje agonistov

holinergičnih receptorjev lahko zmanjša terapevtski učinek solifenacina.

Solifenacin lahko zmanjša učinek zdravil, ki pospešujejo motiliteto prebavil, kot sta na primer metoklopramid in cisaprid.

Farmakokinetične interakcije

In vitro študije so pokazale, da solifenacin pri terapevtskih odmerkih ne zavira CYP1A1/2, 2C9, 2C19, 2D6 ali 3A4, dobljenih iz mikrosomov človeških jeter. Zato je malo verjetno, da bi solifenacin spremenil očistek zdravil, ki jih ti CYP encimi presnavljajo.

Učinek drugih zdravil na farmakokinetiko solifenacina

Za presnovo solifenacina je odgovoren encim CYP3A4. Sočasno dajanje ketokonazola (200 mg/dan), močnega zaviralca CYP3A4, je imelo za posledico dvojno povečanje AUC solifenacina, medtem ko je imel ketokonazol v odmerku 400 mg/dan za posledico trojno povečanje AUC solifenacina. Zato je treba največji odmerek zdravila Sulfesa omejiti na 5 mg, kadar ga dajemo sočasno s ketokonazolom

ali terapevtskimi odmerki drugih močnih zaviralcev CYP3A4 (npr. ritonavirja, nelfinavirja,

itrakonazola) (glejte poglavje 4.2). Sočasno zdravljenje s solifenacinom in močnim zaviralcem CYP3A4 je kontraindicirano pri bolnikih s hudo ledvično okvaro ali zmerno jetrno okvaro.

Učinkov indukcije encimov na farmakokinetiko solifenacina in njegovih presnovkov niso preučevali, kakor tudi ne učinka substratov z večjo afiniteto za CYP3A4 na izpostavljenost solifenacinu. Ker se solifenacin presnavlja s pomočjo encima CYP3A4, so možne farmakokinetične interakcije z drugimi substrati z večjo afiniteto za CYP3A4 (npr. verapamilom, diltiazemom) in induktorji CYP3A4 (npr. rifampicinom, fenitoinom, karbamazepinom).

Učinek solifenacina na farmakokinetiko drugih zdravil

Peroralni kontraceptivi

Jemanje zdravila Sulfesa ni pokazalo farmakokinetične interakcije solifenacina s kombiniranimi peroralnimi kontraceptivi (etinilestradiol/levonorgestrel).

Varfarin

Jemanje zdravila Sulfesa ni spremenilo farmakokinetike R-varfarina ali S-varfarina ali njunega učinka na protrombinski čas.

Digoksin

Jemanje zdravila Sulfesa ni imelo učinka na farmakokinetiko digoksina.

Nosečnost

O uporabi solifenacina pri nosečnicah ni kliničnih podatkov. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja, razvoj zarodka/ploda ali porod (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Zdravilo Sulfesa ni priporočeno za uporabo v

nosečnosti in pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo kontracepcije.

Dojenje

Podatki o izločanju solifenacina v materino mleko niso na voljo. Pri miših so se solifenacin in/ali njegovi presnovki izločali v mleko in povzročili od odmerka odvisno neuspevanje novoskotenih mladičev (glejte poglavje 5.3). Zdravila Sulfesa se ne sme uporabljati med dojenjem.

Zdravilo Sulfesa blago ali zmerno vpliva na sposobnost vožnje ali upravljanja strojev.

Ker solifenacin, tako kot drugi antiholinergiki, lahko povzroči zamegljen vid in včasih tudi zaspanost in utrujenost (glejte poglavje 4.8), lahko to negativno vpliva na vožnjo in upravljanje strojev.

Povzetek varnostnega profila

Zaradi farmakološkega učinka solifenacina lahko zdravilo Sulfesa povzroči antiholinergične neželene učinke, ki so (v splošnem) blagi ali zmerni. Pogostnost antiholinergičnih neželenih učinkov je odvisna od odmerka. Najpogostejši neželeni učinek pri zdravljenju s solifenacinom so suha usta. O njem so

poročali pri 11 % bolnikov, ki so dobivali 5 mg enkrat dnevno, pri 22 % bolnikov, ki so dobivali 10 mg enkrat dnevno in pri 4 % bolnikov, ki so dobivali placebo. Občutek suhih ust je bil navadno blag in le občasno je bilo treba prenehati z zdravljenjem. Na splošno je bila komplianca zelo visoka

(približno 99 %) in približno 90 % bolnikov, zdravljenih s solifenacinom, je zaključilo celotno 12-tedensko zdravljenje.

Povzetek neželenih učinkov v tabeli

* opaženi v obdobju trženja zdravila

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

Simptomi

Preveliko odmerjanje solifenacinijevega sukcinata lahko povzroči hude antiholinergične učinke.

Največji odmerek solifenacinijevega sukcinata, po nesreči dan enemu bolniku, je bil 280 mg v 5 urah. Nastala sprememba psihičnega stanja ni zahtevala hospitalizacije.

Zdravljenje

V primeru prevelikega odmerjanja solifenacinijevega sukcinata je treba bolniku dati aktivno oglje. Izpiranje želodca je učinkovito, če je izvedeno v prvi uri, bruhanja pa se ne sme izzvati.

Kot pri drugih antiholinergikih je treba simptome zdraviti na naslednji način:

• hude centralne antiholinergične učinke, kot so halucinacije ali izrazita razdražljivost: s fizostigminom ali karbaholom;

• konvulzije ali izrazito ekscitacijo: z benzodiazepini;

• respiratorno insuficienco: z umetnim dihanjem;

• tahikardijo: z antagonisti adrenergičnih receptorjev beta;

• zastoj urina: s kateterizacijo;

• midriazo: s kapljicami pilokarpina za oči in/ali tako, da damo bolnika v temen prostor.

Kot pri drugih antimuskarinikih je treba v primeru prevelikega odmerjanja posebno paziti pri bolnikih z znanim tveganjem za podaljšanje intervala QT (npr. hipokaliemija, bradikardija in sočasno dajanje zdravil, za katere je znano, da podaljšajo interval QT) in z določenimi že prej obstoječimi srčnimi

boleznimi (npr. miokardna ishemija, aritmija, kongestivno srčno popuščanje).