Alvesco 40 mikrogramov inhalacijska raztopina pod tlakom
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Alvesco 40 mikrogramov
Zdravilo se uporablja samo za inhaliranje. Odmerjanje
Priporočeni odmerki za odrasle in mladostnike:
Priporočeni odmerek Alvesco inhalacijske raztopine pod tlakom je 160 mikrogramov enkrat dnevno, kar pri večini bolnikov vodi do obvladovanja astme. Vendar je pri hudih astmatikih 12-tedenska študija pokazala, da je odmerek 640 mikrogramov/dan (odmerjen dvakrat dnevno po
320 mikrogramov) privedel do znižanja pogostnosti poslabšanj, toda brez izboljšanja pljučne funkcije (glejte poglavje 5.1). Znižanje odmerka na 80 mikrogramov enkrat dnevno je za nekatere bolnike lahko učinkovit vzdrževalni odmerek.
Alvesco inhalacijska raztopina pod tlakom naj bi se uporabljala zvečer, čeprav je dokazano, da je tudi jutranje odmerjanje Alvesco inhalacijske raztopine pod tlakom učinkovito. Končna odločitev o jutranjem ali večernem odmerjanju je prepuščena zdravniku.
V 24 urah zdravljenja z Alvesco inhalacijsko raztopino pod tlakom se simptomi začnejo izboljševati. Po vzpostavitvi nadzora je treba odmerek Alvesco inhalacijske raztopine pod tlakom prilagoditi posamezniku in ga titrirati na najmanjši odmerek, potreben za ustrezen nadzor astme.
Bolniki s hudo astmo so izpostavljeni tveganju akutnih napadov, zato je potrebno redno ocenjevati nadzor astme, vključno s preiskavami pljučne funkcije. Pogostejša uporaba bronhodilatatorjev s kratkotrajnim delovanjem za lajšanje simptomov astme kaže na poslabšanje nadzora astme. Če bolnik ugotovi, da se je učinkovitost lajšanja simptomov z bronhodilatatorjem s kratkotrajnim delovanjem zmanjšala, ali da potrebuje več inhalacij kot običajno, mora poiskati zdravniško pomoč. V takem primeru je potrebno znova oceniti stanje bolnika in presoditi o potrebi po intenzivnejšem protivnetnem
zdravljenju (npr. višji odmerki Alvesco inhalacijske raztopine pod tlakom za kratko obdobje [glejte poglavje 5.1] ali zdravljenje s peroralnimi kortikosteroidi). Huda poslabšanja astme je treba zdraviti na običajen način.
Da bi se zadovoljile posebne potrebe bolnika, kot so težave pri sprožitvi inhalatorja in hkratnem vdihu, se Alvesco inhalacijska raztopina pod tlakom lahko uporablja z nastavkom AeroChamber Plus.
Starejši bolniki in bolniki z okvaro ledvic ali jeter
Pri starejših bolnikih in bolnikih z okvaro jeter ali ledvic odmerka ni treba prilagajati.
Pediatrična populacija
Zaenkrat ni na voljo dovolj podatkov o zdravljenju s ciklezonidom pri otrocih do 12 let starosti. Način uporabe
Previdnostni ukrepi, potrebni pred ravnanjem ali dajanjem zdravila
Bolnika je treba poučiti o pravilni uporabi inhalatorja.
Če je inhalator nov ali ni bil uporabljen teden ali več, je treba raztopino trikrat razpršiti v zrak. Ker je to aerosolna raztopina, je ni treba pretresti.
Zaželeno je, da bolnik med inhaliranjem stoji ali sedi, inhalator mora držati pokonci s palcem na dnu pod ustnikom.
Bolniku naročite, naj odstrani pokrovček ustnika, položi inhalator v usta, ga objame z ustnicami ter počasi in globoko vdihne. Med vdihovanjem skozi usta mora bolnik pritisniti na vrhnji del inhalatorja. Nato mora vzeti inhalator iz ust in zadržati dih za približno 10 sekund ali dokler zadrževanje diha ne postane neprijetno. Bolnik ne sme izdihniti v inhalator. Na koncu mora počasi izdihniti in znova namestiti pokrovček ustnika.
Ustnik je treba tedensko očistiti s suho tkanino ali krpico. Inhalatorja se ne sme prati ali dajati v vodo. Za podrobne informacije glejte Navodilo za uporabo.
Kot velja za vse inhalacijske kortikosteroide, je potrebno uporabljati Alvesco inhalacijsko raztopino pod tlakom previdno pri bolnikih z aktivno ali mirujočo pljučno tuberkulozo, glivičnimi, virusnimi ali bakterijskimi okužbami in to le, če so ti bolniki ustrezno zdravljeni.
Kot velja za vse inhalacijske kortikosteroide, Alvesco inhalacijska raztopina pod tlakom ni indicirana za zdravljenje astmatičnega statusa ali drugih akutnih epizod astme, ki zahtevajo intenzivne ukrepe.
Kot velja za vse inhalacijske kortikosteroide, Alvesco inhalacijska raztopina pod tlakom ni namenjena lajšanju akutnih simptomov astme, pri katerih je potrebna uporaba inhalacijskega bronhodilatatorja s kratkotrajnim delovanjem. Bolnikom je treba svetovati, naj imajo tak olajševalec na razpolago.
Pojavijo se lahko sistemski učinki inhalacijskih kortikosteroidov, še posebno pri velikih odmerkih, predpisanih za daljše obdobje. Ti učinki so manj verjetni kot pri uporabi peroralnih kortikosteroidov. Možni sistemski učinki so supresija delovanja nadledvične žleze, upočasnjena rast pri otrocih in mladostnikih, zmanjšanje mineralne gostote kosti, siva mrena in glavkom, redkeje pa spekter psiholoških ali vedenjskih učinkov, vključno s psihomotorično hiperaktivnostjo, motnjami spanja, tesnobo, depresijo ali agresijo (zlasti pri otrocih). Zato je pomembno, da se odmerek inhalacijskega kortikosteroida titrira na najnižji odmerek, s katerim je astmo še mogoče učinkovito nadzirati.
Pri otrocih in mladostnikih, ki se dolgotrajno zdravijo z inhalacijskimi kortikosteroidi, je priporočljivo redno nadziranje telesne višine. Če se upočasni rast, se mora zdravljenje ponovno preučiti z namenom
znižanja odmerka inhalacijskega kortikosteroida, če je mogoče na najnižji odmerek, pri katerem je astmo še mogoče učinkovito nadzirati. Dodatno je treba razmisliti o napotitvi bolnika k specialistu pediatru pulmologu.
Podatkov za bolnike s hudo okvaro jeter ni na voljo. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter se pričakuje večja izpostavljenost, zato je takšne bolnike treba nadzirati glede možnega pojava sistemskih učinkov.
Zaradi ugodnega učinka inhalacijskega ciklezonida bi se morala potreba po peroralnih steroidih zmanjšati. Bolniki, ki preidejo s peroralnih steroidov na inhalacijski ciklezonid, so še dolgo časa po prehodu izpostavljeni tveganju okvare nadledvične žleze. Možnost pojava posameznih simptomov lahko traja še nekaj časa.
Pri teh bolnikih bo pred načrtovanimi posegi o stopnji okvare nadledvične žleze morda treba pridobiti mnenje specialista. Pri nujnih (medicinskih ali kirurških) in načrtovanih posegih, ki bi lahko povzročili stres, je potrebno vedno upoštevati možnost rezidualne okvare odzivanja nadledvične žleze in presoditi o ustreznem kortikosteroidnem zdravljenju.
Prehod pri bolnikih, ki se zdravijo s peroralnimi kortikosteroidi:
Prehod na inhalacijski ciklezonid pri bolnikih, ki so odvisni od peroralnih steroidov, in njihovo nadaljnje zdravljenje zahtevata posebno previdnost, ker lahko okrevanje po okvari adrenokortikalne funkcije, ki jo povzroči dolgotrajno zdravljenje s sistemskimi steroidi, traja dalj časa.
Pri bolnikih, ki so se zdravili s sistemskimi steroidi dalj časa ali z velikimi odmerki, lahko pride do adrenokortikalne supresije. Pri takih bolnikih je treba redno nadzirati adrenokortikalno funkcijo in odmerek steroidov previdno zmanjševati.
Po približno enem tednu se začne s postopno odtegnitvijo sistemskih steroidov z zniževanjem odmerka za 1 mg prednizolona ali njegovega ekvivalenta na teden. Pri vzdrževalnih odmerkih prednizolona, ki presegajo 10 mg na dan, bo morda primerno, da se odmerek previdno zmanjšuje v večjih korakih, v tedenskih presledkih.
Nekateri bolniki se med fazo odtegnitve počutijo slabo na nedoločen način, kljub vzdrževanju ali celo izboljšanju dihalne funkcije. Potrebno jih je spodbuditi k vztrajanju uporabe inhalacijskega ciklezonida in k prekinitvi zdravljenja s sistemskim steroidom, razen v primeru pojava objektivnih znakov nadledvične insuficience.
Bolniki, ki so prešli z zdravljenja s peroralnimi steroidi in imajo še vedno okvaro adrenokortikalne funkcije, morajo imeti s seboj opozorilno kartico, ki navaja, da bolnik potrebuje dodatne sistemske steroide v obdobju stresa, npr. pri vedno hujših napadih astme, okužbah v prsnem košu, hujših sočasnih obolenjih, operacijah, travmah ipd.
Pri zamenjavi sistemskega zdravljenja s steroidi z inhalacijskim zdravljenjem se včasih pokažejo alergije, kot so alergijski rinitis ali ekcem, ki so bile prej obvladane s sistemskim zdravilom.
Paradoksni bronhospazem, pri katerem se takoj po uporabi odmerka pojavi močnejše sopenje ali drugi simptomi bronhokonstrikcije, se lahko zdravi z inhalacijskim bronhodilatatorjem s kratkotrajnim delovanjem, ki običajno hitro olajša simptome. Oceniti je potrebno stanje bolnika in zdravljenje z Alvesco inhalacijsko raztopino pod tlakom nadaljevati le takrat, kadar se po temeljitem preudarku ugotovi, da je pričakovana korist večja od možnega tveganja. Pri tem je treba upoštevati medsebojno odvisnost med resnostjo astme in splošno dovzetnostjo za pojav akutnih bronhialnih reakcij (glejte poglavje 4.8).
Redno je treba preverjati bolnikovo tehniko inhaliranja in se prepričati, da bolnik sproži inhalator sočasno z vdihom, kar omogoča optimalen dovod raztopine do pljuč.
Sočasnemu zdravljenju s ketokonazolom ali z drugimi močnimi zaviralci CYP3A4 se je treba izogibati, razen če pričakovana korist odtehta povečano tveganje za sistemske neželene učinke kortikosteroidov (glejte poglavje 4.5).
Podatki in vitro kažejo, da je CYP3A4 glavni encim, vpleten v presnovo aktivnega presnovka ciklezonida M1 pri človeku.
V študiji medsebojnega delovanja med ciklezonidom in ketokonazolom, kot močnim
zaviralcem CYP3A4, se je izpostavljenost aktivnemu presnovku M1 v stanju dinamičnega ravnovesja povečala za približno 3,5-krat, izpostavljenost ciklezonidu pa se ni spremenila. Sočasnemu dajanju močnih zaviralcev CYP3A4 (npr. ketokonazol, itrakonazol in ritonavir ali nelfinavir) se je torej treba izogibati, razen če pričakovana korist odtehta povečano tveganje za sistemske neželene učinke kortikosteroidov.
Plodnost in nosečnost
Pri nosečnicah ni opravljenih ustreznih in dobro nadzorovanih študij.
Študije na živalih so pokazale, da glukokortikoidi povzročajo malformacije (glejte poglavje 5.3), vendar pa je malo verjetno, da bi te ugotovitve bile pomembne za človeka pri uporabi priporočenih inhalacijskih odmerkov.
Kot druge glukokortikoide se tudi ciklezonid med nosečnostjo lahko uporablja le, če je morebitna korist za mater večja od morebitnega tveganja za plod. Uporabiti je treba najnižji učinkoviti odmerek ciklezonida, potreben za vzdrževanje ustreznega nadzora astme.
Dojenčke mater, ki so med nosečnostjo prejemale kortikosteroide, je potrebno skrbno opazovati zaradi hipoadrenalizma.
Dojenje
Ni znano, če se inhalirani ciklezonid izloča v materino mleko. Uporaba ciklezonida pri doječih materah je upravičena samo, če je pričakovana korist za mater večja od kateregakoli možnega tveganja za otroka.
Inhalirani ciklezonid nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.
V kliničnih preskušanjih z Alvesco inhalacijsko raztopino pod tlakom, ki so jo dajali v odmerku od 40 do 1.280 mikrogramov na dan, so se pri približno 5 % bolnikov pojavili neželeni učinki. V večini primerov so bili blagi in zdravljenja z Alvesco inhalacijsko raztopino pod tlakom ni bilo treba prekiniti.
| PogostnostOrganski sistem | Občasni(> 1/1.000, < 1/100) | Redki(1/10.000 – 1/1.000) | Neznana |
| Srčne bolezni | palpitacije** | ||
| Bolezni prebavil | navzea, bruhanje*,neprijeten okus v ustih | bolečina v trebuhu*,dispepsija* | |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | reakcije na mestu uporabe,suha sluznica na mestuuporabe | ||
| Bolezni imunskegasistema | angioedem,preobčutljivost | ||
| Infekcijske in parazitskebolezni | glivične infekcije vustih* | ||
| Bolezni živčevja | glavobol* | ||
| Psihiatrične motnje | psihomotorična hiperaktivnost, motnje spanja, tesnoba, depresija, agresija, vedenjske spremembe (pretežno priotrocih) | ||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | hripavost,kašelj po inhaliranju*, paradoksnibronhospazem* | ||
| Bolezni kože inpodkožja | ekcem in izpuščaj | ||
| Žilne bolezni | hipertenzija |
* Podobna ali nižja pojavnost v primerjavi s placebom.
** V kliničnih preskušanjih so opazili palpitacije, večinoma v primerih sočasnega zdravljenja z zdravili, ki učinkujejo na srce (npr.: teofilin ali salbutamol).
Paradoksni bronhospazem se lahko pojavi takoj po odmerjanju in je nespecifična akutna reakcija na vsa inhalacijska zdravila, ki je lahko povezana z zdravilno učinkovino, s pomožnimi snovmi ali s hladilnimi hlapi v primeru inhalatorja z odmerjenim odmerkom. V resnih primerih je treba premisliti o ukinitvi zdravljenja z Alvesco inhalacijsko raztopino pod tlakom.
Pojavijo se lahko sistemski učinki inhalacijskih kortikosteroidov, še posebno pri velikih odmerkih, ki so predpisani za daljše obdobje. Možni sistemski učinki so Cushingov sindrom, znaki Cushingove bolezni, supresija delovanja nadledvične žleze, upočasnjena rast pri otrocih in mladostnikih, zmanjšanje mineralne gostote kosti, siva mrena in glavkom (glejte tudi poglavje 4.4).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika
Center za zastrupitve Zaloška cesta 2
SI-1000 Ljubljana
Faks: + 386 (0)1 434 76 46
e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si.
Akutno:
Zdravi prostovoljci so inhalacijo enega odmerka 2.880 mikrogramov ciklezonida dobro prenesli. Možnost pojava akutnih toksičnih učinkov po prevelikem odmerku inhaliranega ciklezonida je majhna. Po akutnem prevelikem odmerku ni potrebno posebno zdravljenje.
Kronično:
Po daljši uporabi 1.280 mikrogramov ciklezonida niso opazili kliničnih znakov supresije delovanja nadledvične žleze. Če se uporaba večjih odmerkov od priporočenih nadaljuje dlje časa, določene stopnje supresije delovanja nadledvične žleze ni mogoče izključiti. V takem primeru bi bilo morda potrebno nadzorovanje nadledvične žleze.
Farmakološke lastnosti - Alvesco 40 mikrogramov
Farmakoterapevtska skupina: Druga zdravila za obstruktivne pljučne bolezni, za inhalacijo, glukokortikoidi, oznaka ATC: R03BA08
Ciklezonid kaže nizko afiniteto za vezavo na glukokortikoidne receptorje. Po peroralni inhalaciji se ciklezonid zaradi encimskega delovanja v pljučih pretvori v glavni presnovek (C21-des- metilpropionil-ciklezonid), ki ima izrazito protivnetno delovanje in zato velja za aktivni presnovek.
Štiri klinična preskušanja so pokazala, da ciklezonid zmanjša pretirano odzivnost dihal na adenozin monofosfat pri hiperreaktivnih bolnikih z maksimalnim učinkom opaženim pri odmerku
640 mikrogramov. Drugo preskušanje je pokazalo, da je predhodno sedemdnevno zdravljenje s ciklezonidom po poskusu inhalacije alergena znatno zmanjšalo zgodnjo in pozno fazo reakcij. Dokazano je bilo tudi, da zdravljenje z inhaliranjem ciklezonida zmanjša širitev celičnega vnetja (skupni eozinofilci) in vnetne mediatorje pri induciranem izpljunku.
V nadzorovani študiji so po 7 dneh zdravljenja primerjali 24-urno vrednost AUC kortizola v plazmi pri 26 odraslih bolnikih z astmo. V primerjavi s placebom, zdravljenje s 320, 640 in 1.280 mikrogrami ciklezonida dnevno ni statistično pomembno zmanjšalo 24-urne povprečne koncentracije kortizola v plazmi (AUC(0-24)/24 ur), učinek pa ni bil odvisen od odmerka.
V kliničnem preskušanju, v katerem je sodelovalo 164 odraslih moških in žensk z astmo, so ciklezonid dajali v odmerkih 320 mikrogramov ali 640 mikrogramov na dan 12 tednov. Po stimulaciji z 1 in
250 mikrogrami kozintropina niso opazili pomembnih sprememb v ravni kortizola v plazmi v primerjavi s placebom.
12-tedenska, dvojno slepa, s placebom nadzorovana preskušanja pri odraslih in mladostnikih so pokazala, da je zdravljenje s ciklezonidom izboljšalo pljučno funkcijo, izmerjeno s FEV1, povečalo največji pretok zraka med izdihom, izboljšalo nadzor nad simptomi astme in zmanjšalo potrebo po inhalaciji beta-2 agonista.
V 12-tedenski študiji, izvedeni pri 680 hudih astmatikih, ki so se predhodno zdravili s flutikazonpropionatom v odmerku od 500 do 1.000 mikrogramov na dan ali z enakovrednim odmerkom, pri zdravljenju s 160 mikrogrami ciklezonida ni prišlo do poslabšanja astme pri 87,3 % bolnikov, pri zdravljenju s 640 mikrogrami ciklezonida pa pri 93,3 % bolnikov. Po koncu 12- tedenskega obdobja študije so rezultati pokazali statistično pomembno razliko med odmerkoma
160 mikrogramov in 640 mikrogramov ciklezonida dnevno glede na pojavnost poslabšanja po prvem dnevu študije: 43 bolnikov od 339 (12,7 %) v skupini z dnevnim odmerkom 160 mikrogramov in
23 bolnikov od 341 (6,7 %) v skupini z dnevnim odmerkom 640 mikrogramov (razmerje ogroženosti=0,526; p=0,0134). Pri obeh odmerkih ciklezonida sta bili vrednosti FEV1 po 12 tednih primerljivi. Neželene učinke v povezavi z zdravljenjem so opazili pri 3,8 % bolnikov, ki so se zdravili s 160 mikrogrami ciklezonida na dan, ter pri 5 % bolnikov, zdravljenih s 640 mikrogrami ciklezonida na dan. Študija, kjer bi primerjali dnevne odmerke 160 mikrogramov, 320 mikrogramov in
640 mikrogramov pri bolnikih s hudo astmo, ni bila izvedena.
Ciklezonid je v potisnem plinu HFA-134a in etanolu v obliki aerosolne raztopine, ki kaže linearno razmerje med različnimi odmerki, močjo vpiha in sistemsko izpostavljenostjo.
Absorpcija:
Študije s peroralnim in intravenskim dajanjem radioaktivno označenega ciklezonida so pokazale nepopolno stopnjo absorpcije pri peroralni uporabi (24,5 %). Peroralna biološka uporabnost ciklezonida kot tudi biološka uporabnost aktivnega presnovka sta zanemarljivi (< 0,5 % za ciklezonid,
< 1 % za presnovek). Na podlagi γ-scintigrafskega poizkusa je depozit v pljučih zdravih oseb 52 %. Skladno s tem podatkom je sistemska biološka uporabnost aktivnega presnovka > 50 % pri uporabi inhalatorja z odmerjenim odmerkom ciklezonida. Ker je biološka uporabnost aktivnega presnovka
< 1 %, zaužiti delež inhaliranega odmerka ciklezonida ne prispeva k sistemski absorpciji.
Porazdelitev:
Po intravenskem dajanju zdravim osebam je bila začetna faza porazdelitve ciklezonida hitra in v skladu z njegovo visoko stopnjo lipofilnosti. Volumen porazdelitve je bil povprečno 2,9 1/kg. Popolni očistek ciklezonida iz seruma je velik (povprečno 2,0 1/h/kg), kar kaže na visoko stopnjo jetrnega izločanja. Delež ciklezonida, ki se veže na beljakovine v plazmi človeka, je bil povprečno 99 %, delež aktivnega presnovka pa 98 do 99 %, kar kaže na skoraj popolno vezavo ciklezonida/aktivnega presnovka v obtoku na beljakovine v plazmi.
Presnova:
Ciklezonid se hidrolizira v svoj biološko aktivni presnovek predvsem z esterazo v pljučih. Encimološka preiskava nadaljnje presnove v mikrosomih v človeških jetrih je pokazala, da se ta spojina presnovi pretežno v hidroksilirane neaktivne presnovke s katalizo CYP3A4. Poleg tega so v pljučih odkrili reverzibilne lipofilne konjugate estrov maščobnih kislin aktivnega presnovka.
Izločanje:
Ciklezonid se po peroralni in intravenski uporabi izloči pretežno z blatom (67 %), kar pomeni, da je izločanje z žolčem glavna pot izločanja.
Farmakokinetične lastnosti pri bolnikih:
Bolniki z astmo
Pri bolnikih z blago astmo se farmakokinetika ciklezonida ne razlikuje od farmakokinetike pri zdravih osebah.
Starostniki
Populacijska farmakokinetika kaže, da starost ne vpliva na sistemsko izpostavljenost aktivnemu presnovku.
Okvara ledvic ali jeter
Zmanjšana jetrna funkcija lahko vpliva na izločanje kortikosteroidov. V študiji, ki je vključevala bolnike z okvaro jeter zaradi ciroze, so opazili višjo sistemsko izpostavljenost aktivnemu presnovku.
Ker se aktivni presnovek ne izloča preko ledvic, študije pri bolnikih z ledvično okvaro niso bile izvedene.
Farmacevtski podatki - Alvesco 40 mikrogramov
Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila.
Vsebnik vsebuje tekočino pod tlakom. Ne izpostavljajte ga temperaturam, višjim od 50 °C. Vsebnika ne smete preluknjati, kakorkoli drugače poškodovati ali sežgati, tudi če je prazen.
Inhalator je sestavljen iz aluminijastega tlačnega vsebnika, ki je zaprt z odmernim ventilom, ustnika in zaporke.
30 odmerkov
60 odmerkov
120 odmerkov
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Bolnike je treba skrbno poučiti o pravilni uporabi inhalatorja (glejte Navodilo za uporabo).
Pri večini zdravil v tlačnih vsebnikih se lahko terapevtski učinek zdravil zmanjša, če je vsebnik mrzel. Alvesco inhalacijska raztopina pod tlakom pa zagotavlja pravilne odmerke pri temperaturi od -10 ºC do 40 ºC.
Ni posebnih zahtev za odstranjevanje.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.
