Flukloksacilin Altamedics 1 g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje

Zdravilo Flukloksacilin Altamedics je indicirano za zdravljenje akutnih in kroničnih okužb povzročenih s stafilokoki, občutljivimi na flukloksacilin, ki izločajo penicilazo (z izjemo stafilokokov, ki so rezistentni na meticilin – MRSA/MRSE), npr:

• okužbe kože, sluznic, mehkih tkiv (npr. turi, abcesi, piodermije, panariciji, paronihije, vnetja mlečnih žlez)

• okužbe dihal

• okužbe kosti in kostnega mozga

  Učinkovitost flukloksacilina je smiselno dokazati na podlagi antibiograma na oksacilin.

  Pri uporabi zdravila Flukloksacilin Altamedics je treba upoštevati uradne smernice za ustrezno uporabo protibakterijskih zdravil.

Zdravilo Flukloksacilin Altamedics je namenjeno samo za uporabo v bolnišnicah. Odmerjanje

Odrasli in mladostniki nad 14. letom starosti

Odrasli in mladostniki nad 14. letom starosti prejemajo na splošno pri blagih do zmerno težkih okužbah dnevni odmerek 3 g flukloksacilina, razdeljen na 3 enake odmerke. Pri hudih, za življenje nevarnih okužbah lahko prejmejo 4 g in več dnevno, razdeljeno na 3–4 enake odmerke, pri čemer pa ne smemo prekoračiti največjega odmerka 12 g na dan. Pri i.m. aplikaciji naj enkratni odmerek ne presega 2 g.

Otroci

Priporočeni dnevni odmerek pri otrocih, starih od 10 do 14 let, je 1,5–2 g flukloksacilina na dan v treh do štirih enakih odmerkih. Priporočeni dnevni odmerek pri otrocih, starih od 6 do 10 let, je 0,75–1,5 g flukloksacilina na dan v treh do štirih enakih odmerkih. Po potrebi se lahko dnevni odmerek poveča na največ 100 mg/kg telesne mase. Pri intramuskularni aplikaciji enkratni odmerek ne sme preseči

33 mg/kg telesne mase.

Nedonošenčki, novorojenčki, dojenčki in majhni otroci

Flukloksacilin se nedonošenčkom in novorojenčkom lahko predpiše le v primerih, kadar možna korist upraviči tveganje, saj obstaja tveganje za razvoj ikterusa možganskih jeder (glejte poglavje 4.4).

Priporočeni dnevni odmerek flukloksacilina pri nedonošenčkih, novorojenčkih, dojenčkih in majhnih otrocih je 40–50 mg/kg telesne mase na dan v treh do štirih enakih odmerkih. Po potrebi se lahko dnevni odmerek poveča na največ 100 mg/kg telesne mase.

Opozorilo:

Opisani so primeri možne odpornosti na flukloksacilin. To je treba upoštevati pri odmerjanju.

Primeri odmerjanja:

Ledvična okvara:

Okvara ledvic zmanjša izločanje flukloksacilina. Pri resno oslabljeni ledvični funkciji (glomerularna filtracija < 10 ml/min), je potrebno odmerke ustrezno zmanjšati, ter jih prilagoditi stopnji prizadetosti. Največji priporočeni odmerek za odrasle je 1 g vsakih 8 - 12 ur.

Dializni bolniki

Niti hemodializa niti peritonealna dializa ne vodita k zmanjšanju ravni flukloksacilina v serumu. Zato ni potrebna aplikacija dodatnega odmerka flukloksacilina med dializo.

Jetrna okvara

Pri oslabljeni jetrni funkciji ni potrebno zmanjšanje odmerka. Način uporabe

Zdravilo Flukloksacilin Altamedics je namenjeno za intravensko, intramuskularno, intraartikularno in intraplevralno uporabo.

Da bi zagotovili najboljši uspeh zdravljenja, je potrebno pričeti zdravljenje s flukloksacilinom po zdravnikovem navodilu v najkrajšem možnem času, t.j. po pojavu prvih simptomov, v rednih presledkih.

Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem, glejte poglavje 6.6.

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino, ostale betalaktamske antibiotike (npr. peniciline, cefalosporine) ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Flukloksacilina se prav tako ne sme uporabiti pri bolnikih, pri katerih je ob zdravljenju s flukloksacilinom v preteklosti, prišlo do motenj jetrnih funkcij/ikterusa.

Raztopine za injiciranje/infundiranje, ki vsebujejo flukloksacilin ne smete aplicirati intraarterijsko/intratekalno, okularno ali subkonjunktivalno.

Pojav vročinskega generaliziranega eritema, povezanega s pustulo, na začetku zdravljenja je lahko simptom akutne generalizirane eksantematozne pustuloze (AGEP) (glejte poglavje 4.8). V primeru diagnoze AGEP je treba prenehati z jemanjem flukloksacilina in tudi vsaka nadaljnja uporaba flukloksacilina je kontraindicirana.

Pred začetkom zdravljenja s flukloksacilinom je potrebno pridobiti temeljito anamnezo v smislu preobčutlivostnih reakcij na betalaktamske antibiotike. Navzkrižne alergijske reakcije med penicilini in cefalosporini so pogoste.

Poročali so o resnih, včasih celo smrtnih preobčutljivostnih reakcijah (anafilaksija) pri bolnikih, ki so prejemali betalaktamske antibiotike. Čeprav je anafilaksija pogostejša pri parenteralnem zdravljenju, se je pojavila tudi pri bolnikih s peroralnim zdravljenjem. Te reakcije se pogosteje pojavljajo pri posameznikih z anamnezo preobčutljivosti na betalaktame. Če se pojavi alergična reakcija, je treba zdravljenje s flukloksacilinom prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje. Pri hudih preobčutljivostnih reakcijah je lahko potrebno takojšnje urgentno zdravljenje z adrenalinom. Lahko so potrebni tudi kisik, intravenski steroidi in sprostitev dihalnih poti, vključno z intubacijo.

Flukloksacilin je treba pri bolnikih z dokazano okvaro jeter, pri bolnikih starih 50 let ali več in pri bolnikih z resno osnovno boleznijo, uporabljati previdno. V zelo redkih primerih so poročali o resnih hepatotoksičnih neželenih učinkih zdravila in celo o smrti, predusem pri bolnikih starejših od 50 let in pri bolnikih z resno osnovno boleznijo (glejte poglavje 4.8).

Pri bolnikih z ledvično okvaro je potrebna prilagoditev odmerkov (glejte poglavje 4.2).

Pri nedonošenčkih in novorojenčkih, je zaradi tveganja za hiperbilirubinemijo, potrebna previdna uporaba flukloksacilina. Študije so pokazale, da lahko parenteralno dajanje flukloksacilina v visokih odmerkih, izpodrine bilirubin iz njegovih vezavnih mest na plazemskih proteinih, kar lahko povzroči kernikterus pri nedonošenčkih in novorojenčkih, ki imajo zlatenico. Poleg tega je potrebna posebna previdnost pri nedonošenčkih in novorojenčkih, saj obstaja možnost visokih serumskih ravni flukloksacilina zaradi zmanjšanega izločanja preko ledvic.

V primeru dolgotrajnega zdravljenja (kot je npr. osteomielitis ali endokarditis) je treba redno spremljati delovanje jeter in ledvic in kontrolirati krvno sliko.

Pri dolgotrajnem zdravljenju lahko pride do razraščanja odpornih bakterij ali gliv.

Pri sočasnem dajanju flukloksacilina in paracetamola se zaradi povečanega tveganja za presnovno acidozo s povečano anionsko vrzeljo (HAGMA, high anion gap metabolic acidosis) priporoča previdnost. Bolniki z velikim tveganjem za HAGMA so zlasti tisti s hudo okvaro ledvic, sepso ali nedohranjenostjo, še posebej pri uporabi največjega dnevnega odmerka paracetamola.

Po sočasnem dajanju flukloksacilina in paracetamola se priporoča natančno spremljanje, da se ugotovi pojav kislinsko-bazičnih motenj, tj. HAGMA, vključno z iskanjem 5-oksoprolina v urinu.

Če se zdravljenje s flukloksacilinom nadaljuje po prenehanju zdravljenja s paracetamolom, se je priporočljivo prepričati, da ni znakov HAGMA, saj obstaja možnost, da flukloksacilin ohranja klinično sliko HAGMA (glejte poglavje 4.5).

Pri uporabi flukloksacilina, še zlasti v visokih odmerkih, se lahko pojavi hipokaliemija (morebitno življenjsko nevarno stanje). Hipokaliemija, ki jo povzroči flukloksacilin, je lahko odporna proti nadomeščanju kalija. Med zdravljenjem z visokimi odmerki flukloksacilina se priporoča redno merjenje ravni kalija. Na ta tveganja je treba biti pozoren tudi pri kombinaciji flukloksacilina in diuretikov, ki povzročajo hipokaliemijo, ali ob prisotnosti drugih dejavnikov tveganja za razvoj hipokaliemije (npr. slaba prehranjenost, okvara ledvičnih tubulov).

Zdravilo Flukloksacilin Altamedics vsebuje natrij

To zdravilo vsebuje 50,6 mg natrija na 1 g, kar je enako 2.5 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO.

Največji dnevni odmerek tega zdravila ustreza 30 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO.

Flukloksacilin Altamedics je zdravilo z visoko vsebnostjo natrija. To je treba še posebno upoštevati pri bolnikih, ki so na dieti z majhnim vnosom soli.

Drugi antibiotiki

Flukloksacilin, če je le mogoče ne kombinirajte z antibiotiki, saj glede na njihovo antibakterijsko delovanje in vitro, lahko nastopi antagonistični učinek. Sinergistični učinek lahko nastopi pri kombinaciji flukloksacilina z drugimi baktericidnimi antibiotiki npr. aminoglikozidi.

Indometacin, salicilati, sulfinpirazon, probenecid in fenilbutazon

Sočasna uporaba flukloksacilina z indometacinom, salicilatom, sulfinpirazonom, probenecidom in fenilbutazonom povzroči povečanje koncentracije in podaljšanje razpolovnega časa flukloksacilina v krvi. Zmanjšano izločanje je možno tudi pri kombinaciji flukloksacilina z drugimi zdravili kot npr. s piperacilinom.

Paracetamol

Pri sočasni uporabi flukloksacilina in paracetamola je potrebna previdnost, saj je sočasno jemanje, zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja, povezano s presnovno acidozo s povečano anionsko vrzeljo. (glejte poglavje 4.4)

Vorikonazol

Poročali so, da flukloksacilin (induktor CYP450) znatno zmanjša koncentracije vorikonazola v plazmi. Če se sočasnemu dajanju flukloksacilina v kombinaciji z vorikonazolom ni mogoče izogniti, je treba spremljati morebitno izgubo učinkovitosti vorikonazola (npr. s terapevtskim spremljanjem koncentracij); morda bo treba povečati odmerek vorikonazola.

Nosečnost

Po obstoječih podatkih pri človeku do danes ni znanih škodljivih učinkov penicilinov za nosečnost ali zdravje plodu/novorojenčka. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja (glejte tudi poglavje 5.3). Flukloksacilin se pri nosečnicah sme uporabljati le če možna korist upraviči tveganje za plod.

Dojenje

Flukloksacilin se v majhnih količinah izloča v materino mleko. Zdravilo Flukloksacilin Altamedics se lahko uporablja med dojenjem. Pri dojenčkih obstaja možnost vpliva na fiziološko črevesno floro in pojav driske, ter glivičnih okužb. Upoštevajte tudi možnost senzibilizacije.

Plodnost

Podatki o vplivu flukloksacilina na plodnost pri ljudeh ali živalih niso na voljo.

Glede na obstoječe izkušnje flukloksacilin na splošno ne vpliva na sposobnost koncentracije in reakcijske sposobnosti. Ob pojavu neželenih učinkov, pa lahko pride do zmanjšanja reakcijskih sposobnosti in vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. To še posebej velja v primeru sočasne uporabe z alkoholom.

Neželeni učinki so navedeni glede na organske sisteme in pogostnost (vsi poročani neželeni učinki). Navedba pogostnosti:

Zelo pogosti: ≥ 1/10 Pogosti: ≥ 1/100 do < 1/10

Občasni: ≥ 1/1000 do < 1/100 Redki: ≥ 1/10 000 do < 1/1000 Zelo redki: < 1/10 000

Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

Če ni drugače navedeno, je pogostnost neželenih učinkov pridobljena iz poročil uporabe po prihodu zdravil z učinkovino flukloksacilin na trg.

Infekcijske in parazitske bolezni

Neznana: superinfekcije z rezistentnimi bakterijami in glivicami se lahko pojavijo pri dolgotrajni in ponavljajoči uporabi zdravila.

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

Zelo redki: nevtropenija, agranulocitoza, granulocitopenija, alergijsko pogojena levkopenija z eozinofilijo, anemija, trombocitopenija. Ti učinki so reverzibilni po prekinitvi zdravljenja.

Hemolitična anemija.

Bolezni imunskega sistema

Zelo redki: anafilaktični šok (predvsem po parenteralni uporabi, vendar so ga opazili tudi pri peroralni uporabi) (glejte poglavje 4.9), angionevrotski edem. Ob pojavu preobčutljivostne reakcije je treba zdravljenje prekiniti.

Presnovne in prehranske motnje Občasni: izguba apetita.*

Zelo redki: motnje v ravnovesju elektrolitov (hipernatriemija).

Izkušnje z zdravilom po začetku trženja: zelo redki primeri presnovne acidoze s povečano anionsko vrzeljo, če se flukloksacilin uporablja sočasno s paracetamolom, običajno v prisotnosti dejavnikov tveganja (glejte poglavje 4.4).

Neznana pogostnost: hipokaliemija Psihiatrične motnje

Zelo redki: zmedenost.

Bolezni živčevja

Občasni: glavobol*, vrtoglavica*.

Zelo redki: pri bolnikih z zmanjšano ledvično funkcijo lahko po aplikaciji i.v. injekcije visokih odmerkov flukloksacilina pride do nevroloških motenj s konvulzijami.

Bolezni prebavil

Pogosti: manjše prebavne motnje* (npr. navzea, bruhanje, driska). Občasni: bolečine v trebuhu*

Zelo redki: psevdomembranski enterokolitis. V primeru pojava psevdomembranskega enterokolitisa je potrebno zdravljenje s flukloksacilinom prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje (npr. metronidazol ali peroralno zdravljenje z vankomicinom).

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Zelo redki: hepatitis in holestatska zlatenica (glej poglavje 4.4), spremembe v izvidih delovanja jeter (te so reverzibilne in izginejo po prekinitvi zdravljenja).

Hepatitis in holestatska zlatenica sta bolj pogosti pri starejših bolnikih in pri dolgotrajnem zdravljenju s flukloksacilinom. Hepatitis in zlatenica, pogojena z uporabo flukloksacilina, lahko nastopita tudi 2 meseca po prenehanju uporabe. Možen je večmesečni potek. V zelo redkih primerih lahko pride do pojava resnih hepatotoksičnih neželenih učinkov, poročali so tudi o smrti, predvsem pri bolnikih starejših od 50 let in pri bolnikih z resno osnovno boleznijo.

Obstajajo dokazi, da je tveganje za s flukloksacilinom povzročeno poškodbo jeter povečano pri osebah, ki so nosilci HLA-B*5701 gena. Kljub močni povezavi pride do poškodbe jeter pri le 1 od 500-1000 nosilcev. Posledično je pozitivna napovedna vrednost pri testiranju HLA-B*5701 gena za jetrno poškodbo zelo nizka (0,12%) in se zato rutinsko testiranje za prisotnost tega gena ne priporoča.

Bolezni kože in podkožja

Občasni: eksantem*, urtikarija*, pruritus in purpura*.

Zelo redki: nodozni eritem, multiformni eritem, Stevens-Johnsonov sindrom in toksična epidermalna nekroliza.

Neznana pogostnost: AGEP – akutna generalizirana eksantematozna pustuloza (glejte poglavje 4.4).

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

Zelo redki: artralgija in mialgija, ki se včasih pojavita več kot 48 ur po začetku zdravljenja.

Bolezni sečil

Zelo redki: intersticijski nefritis (reverzibilen, ko je zdravljenje prekinjeno). V primeru dolgotrajnega zdravljenja z visokimi odmerki flukloksacilina je priporočljivo spremljanje ledvične funkcije.

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

Pogosti: bolečina in (trombo)flebitis pri intravenski aplikaciji.

Previdnost je potrebna pri injiciranju v predel komolca zaradi posebne anatomije vboda v veno. Zelo redki: bolečina in otrdlina na mestu injiciranja pri intramuskularni aplikaciji.

Zelo redki: vročina, ki se včasih pojavi več kot 48 ur po začetku zdravljenja.

Pri nenamernem injiciranju/infundiranju zdravila Flukloksacilin Altamedics v arterijo lahko pride do zelo hudih poškodb tkiva na mestu aplikacije.

* Pogostnost teh neželenih učinkov je pridobljena iz kliničnih študij, ki vključujejo skupno približno 929 odraslih in pediatričnih bolnikov, ki so prejemali flukloksacilin.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi zastrupitve

Pri zelo velikih odmerkih lahko nastopijo gastrointestinalni simptomi, npr. navzea, bruhanje ali driska, ter motnje centralnega živčnega sistema. Drugi znaki prevelikega odmerjanja niso znani.

Zdravljenje zastrupitve

Za zdravljenje prevelikega odmerjanja ni specifičnega antidota. Potrebna je ukinitev zdravljenja z zdravilom Flukloksacilin Altamedics, morebitno izpiranje želodca, in simptomatsko zdravljenje. Flukloksacilin se ne dializira. Tekom hemodialize je razpolovni čas praktično nespremenjen.

Zdravljenje šoka

Pri pojavu šoka je nujna takojšnja ukinitev zdravila Flukloksacilin Altamedics in izvedba ustreznih nujnih ukrepov npr. aplikacija adrenalina, antihistaminika, glukokortikoidov, pod nadzorom zdravnika v skladu z najnovejšimi veljavnimi kliničnimi smernicami.