Tetmodis 25 mg tablete

Zdravilo Tetmodis je indicirano za zdravljenje hiperkinetičnih motoričnih motenj s Huntingtonovo horeo.

Tablete so namenjene za peroralno uporabo. Zdravljenje mora nadzorovati zdravnik z izkušnjami pri zdravljenju hiperkinetičnih motenj.

Odmerjanje

Odrasli Huntingtonova horea

Odmerjanje in način uporabe zdravila morata biti prilagojena posameznemu bolniku, zato so navedene samo

smernice.

Priporočeni začetni odmerek znaša 12,5 mg enkrat do trikrat na dan. Ta odmerek je mogoče na vsake tri ali štiri dneve povečati za 12,5 mg dokler ni opaziti najustreznejšega učinka ali dokler se ne pojavijo znaki

neželenih učinkov (pomiritev, parkinsonizem, depresija). Največji dnevni odmerek znaša 200 mg.

V primeru, da pri največjem odmerku pri bolniku v sedmih dneh ne pride do izboljšanja, je malo verjetno, da bi se zdravilo pri bolniku izkazalo za koristno, niti ob povečanju odmerka ali ob podaljšanju trajanja zdravljenja.

Starejši bolniki

Pri starejših ljudeh niso opravili posebnih študij, so pa tetrabenazin starejšim bolnikom dajali v običajnih odmerkih brez očitnih neugodnih vplivov. Parkinsonovi bolezni podobne reakcije so pri teh bolnikih prav pogoste in imajo lahko za posledico omejevanje odmerkov.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Tetmodis pri otrocih še nista bili dokazani. Uporaba tega zdravila pri otrocih

ni priporočljiva.

Bolniki z okvaro ledvic

Pri bolnikih z okvaro ledvic niso opravili posebnih študij. Pri zdravljenju teh bolnikov je priporočljiva

previdnost.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Tetrabenazin lahko prepreči delovanje reserpina. Zato se teh dveh zdravil ne sme jemati sočasno.

• Uporaba zaviralcev monoaminooksidaz.

• Bolniki z okvarjeno funkcijo jeter

• Prisotnost hipokinetičnega sindroma rigidnosti (parkinsonizem).

• Nezdravljena ali neustrezno zdravljena depresija. Bolniki z aktivnim samomorilnim vedenjem.

• Dojenje.

• Feokromocitom.

• Od prolaktina odvisni tumorji, npr. rak hipofize ali dojke.

Odmerek tetrabenazina je treba titrirati, da se določi najprimernejši odmerek za vsakega posameznega bolnika.

In vitro in in vivo študije kažejo, da sta presnovka tetrabenazina, α-HTBZ in β-HTBZ, substrata za encim CYP2D6 (glejte poglavje 5.2), zato lahko na odmerjanje zdravila vplivata bolnikova sposobnost

presnavljanja s CYP2D6 in sočasna uporaba zdravil, ki so močni zaviralci encima CYP2D6 (glejte poglavje

4.5).

Pri prvi uvedbi zdravljenja s tetrabenazinom je treba odmerek titrirati počasi v obdobju več tednov, da se ugotovi odmerek, ki zmanjša horeo in ga bolnik dobro prenaša. Če neželeni učinki ne minejo ali se ne

ublažijo, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja s tetrabenazinom.

Ko je dosežen stabilen odmerek, je treba zdravljenje v rednih presledkih ponovno ovrednotiti v kontekstu

bolnikovega zdravstvenega stanja in zdravil, ki jih sočasno uporablja (glejte poglavje 4.5).

Parkinsonizem

Tetrabenazin lahko povzroči parkinsonizem in poslabša že prisotne simptome Parkinsonove bolezni. V takšnih primerih je odmerek tetrabenazina potrebno zmanjšati. Če se stanje ne izboljša je potrebno razmisliti o prekinitvi zdravljenja.

Sedacija in somnolenca

Sedacija je najpogostejši neželeni učinek tetrabenazina, ki omejuje velikost odmerka. Bolnike je treba opozoriti na previdnost pri opravljanju dejavnosti, ki zahtevajo zbranost, kot so vožnja vozil ali upravljanje z nevarnimi stroji, dokler se ne začnejo zdraviti z vzdrževalnim odmerkom tetrabenazina in vedo kako zdravilo na njih vpliva.

Nevroleptični maligni sindrom

Opisan je bil nevroleptični maligni sindrom med uporabo tetrabenazina in po nenadni prekinitvi zdravljenja z

njim.

Nevroleptični maligni sindrom je redek zaplet pri zdravljenju s tetrabenazinom. Do nevroleptičnega malignega sindroma najpogosteje pride na začetku zdravljenja, kot odgovor na spremembe v odmerkih, ali po dolgotrajnem zdravljenju. Najpomembnejši simptomi te bolezni so spremembe v duševnosti, togost,

hipertermija, neustrezno delovanje avtonomnega živčnega sistema (znojenje in nihanje krvnega tlaka) in povečane ravni kreatinin fosfokinaze. V primeru suma, da gre za nevroleptični maligni sindrom, je treba z dajanjem tetrabenazina takoj prenehati in začeti z ustreznim zdravljenjem.

Podaljšanje intervala QTc

Tetrabenazin nekoliko podaljša korigirani interval QT (do 8 milisekund). Tetrabenazin je treba uporabljati previdno sočasno z zdravili, za katera je znano, da podaljšujejo interval QTc, in pri bolnikih s prirojenim sindromom podaljšanega intervala QT ter bolnikih z anamnezo srčnih aritmij (glejte poglavje 4.5).

Depresija/samomorilnost

Tetrabenazin lahko povzroči ali poslabša že prisotno depresijo. Pri bolnikih, ki so se zdravili s tem zdravilom, so poročali o samomorilnih mislih in vedenju. Posebna previdnost je potrebna pri zdravljenju

bolnikov z depresijo ali s predhodnimi poskusi samomora ali samomorilnimi mislimi v anamnezi (glejte tudi

poglavje 4.3). Bolnike je treba skrbno nadzirati glede pojava takšnih neželenih učinkov. Bolnikom in

osebam, ki skrbijo zanje, je treba pojasniti tveganja in jim naročiti, da morajo v primeru pojava kakršnih koli tovrstnih težav o njih nemudoma obvestiti svojega zdravnika.

Pojav depresije ali samomorilnih misli se lahko obvlada z zmanjšanjem odmerka tetrabenazina in/ali z uvedbo zdravljenja z antidepresivi. Če so depresivne samomorilne težnje izrazite ali ne minejo, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja s tetrabenazinom in uvedbi zdravljenja z antidepresivi.

Pri bolnikih z anamnezo depresije ali drugih psihiatričnih obolenj se med zdravljenjem s tetrabenazinom lahko pojavita ali poslabšata jeza in agresivno vedenje.

Zaviralci monoaminooksidaz (zaviralci MAO)

Uporaba zaviralcev monoaminooksidaz (MAO) je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3) in je treba z njo

prenehati 14 dni pred začetkom zdravljenja s tetrabenazinom.

Akatizija, nemir in agitacija

Bolnike, ki se zdravijo s tetrabenazinom, je treba nadzirati glede pojava ekstrapiramidnih simptomov in akatizije kakor tudi glede znakov in simptomov nemira in agitacije, saj so le-ti lahko pokazatelji razvijajoče se akatizije. Če se pri bolniku pojavi akatizija, je treba odmerek tetrabenazina zmanjšati. Pri nekaterih bolnikih bo zdravljenje morda treba prekiniti.

Ortostatska hipotenzija

Tetrabenazin lahko pri terapevtskih odmerkih povzroči posturalno hipotenzijo. To je treba upoštevati pri

bolnikih, ki so dovzetni za hipotenzijo ali njene učinke. Pri bolnikih, ki so dovzetni za hipotenzijo, je treba razmisliti o nadziranju vitalnih znakov v stoječem položaju.

Hiperprolaktinemija

Tetrabenazin pri človeku zviša koncentracije prolaktina v serumu. Pri zdravih prostovoljcih so se najvišje vrednosti prolaktina v plazmi po uporabi 25-mg odmerka zvišale za 4- do 5-krat. Poskusi na tkivnih kulturah in vitro kažejo, da je pri človeku približno ena tretjina raka dojk odvisna od prolaktina, kar je lahko

pomemben dejavnik, če bo tetrabenazin uporabljal bolnik s predhodno odkritim rakom dojk. Čeprav so

amenoreja, galaktoreja, ginekomastija in impotenca lahko posledica zvišanih koncentracij v serumu, klinični pomen zvišanih koncentracij prolaktina v serumu pri večini bolnikov ni znan.

Kronično zvišanje vrednosti prolaktina v serumu (čeprav tega v programu razvoja tetrabenazina niso vrednotili) je bilo povezano z nizkimi vrednostmi estrogena in večjim tveganjem za osteoporozo. V primeru kliničnega suma na simptomatsko hiperprolaktinemijo je treba izvesti ustrezne laboratorijske preiskave in razmisliti o prekinitvi zdravljenja s tetrabenazinom.

Vezava na tkiva, ki vsebujejo melanin

Ker se tetrabenazin ali njegovi presnovki vežejo na tkiva, ki vsebujejo melanin, se lahko v teh tkivih sčasoma nakopičijo. Pri dolgotrajni uporabi se tako v teh tkivih lahko pojavijo toksični učinki tetrabenazina. Klinični pomen vezave tetrabenazina na tkiva, ki vsebujejo melanin, ni znan.

Posebnih priporočil za periodične oftalmološke preglede sicer ni, vendar pa se morajo zdravniki, ki predpisujejo zdravilo, zavedati možnih učinkov na oči pri dolgotrajni izpostavljenosti.

Vpliv zdravila na bolnike z znanimi bolezenskimi stanji

Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali

malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Zdravila Tetmodis se ne sme uporabljati sočasno z reserpinom, zaviralci MAO. Če bolniki jemljejo zdravilo Tetmodis, je treba levodopo dajati previdno.

Sočasna uporaba s tricikličnimi antidepresivi, alkoholom, opioidi, beta blokatorji, antihipertenzivi, hipnotiki in nevroleptiki ni priporočljiva.

Študije interakcij z tetrabenazinom in vivo niso bile izvedene in presnovni encimi so delno neznani. Študije in vitro kažejo, da bi lahko tetrabenazin zaviral CYP2D6 in zato povišal koncentracijo tistih zdravil v plazmi, ki se presnavljajo s CYP2D6.

Študije in vitro ter in vivo kažejo, da sta presnovka tetrabenazina α-HTBZ in β-HTBZ substrata za encim CYP2D6. Zaviralci CYP2D6 (kot so fluoksetin, paroksetin, terbinafin, moklobemid in kinidin) lahko

povišajo koncentracijo α-HTBZ in β-HTBZ v plazmi, zato jih je treba kombinirati zelo previdno. Morda bo

potrebno zmanjšati odmerke tetrabenazina.

Tetrabenazin je treba previdno uporabljati skupaj zdravili, za katera je znano, da podaljšujejo interval QTc, vključno z antipsihotičnimi zdravili (npr. klorpromazin, tioridazin), antibiotiki (npr. gatifloksacin, moksifloksacin) in antiaritmičnimi zdravili iz razreda IA in III (npr. kinidin, prokainamid, amiodaron, sotalol).

Nosečnost

Raziskave pri živalih niso zadostne v povezavi z vplivom na nosečnost, razvoj zarodka oziroma ploda, porod ali razvoj po skotitvi (glejte poglavje 5.3). Ni zadostnih podatkov v povezavi z uporabo tetrabenazina pri nosečnicah, morebitno tveganje za ljudi pa ni znano. Zdravila Tetmodis se med nosečnostjo ne sme uporabljati razen, če ni na voljo nobenega drugega zdravila.

Dojenje

Tetrabenazin je med dojenjem kontraindiciran (glejte poglavje 4.3). V primeru, da je potrebno zdravljenje s tetrabenazinom, je treba z dojenjem prenehati.

Plodnost

V raziskavah vpliva tetrabenazina na živali niso ugotovili vplivov na brejost ali preživetje in utero. Pri

samicah podgan so poročali o podaljšanju estrusnega ciklusa in zakasnitvi plodnosti (glejte poglavje 5.3).

Bolnike je treba seznaniti s tem, da zdravilo Tetmodis lahko povzroča zaspanost in zato lahko, odvisno od odmerka in posameznikove občutljivosti, v različnem obsegu vpliva na njihove sposobnosti izvajanja opravil, pri katerih je potrebna pozornost (sposobnost za vožnjo, upravljanje strojev, itn.).

Spodaj navedeni neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in njihovi pogostnosti

pojavljanja:

Zelo pogosti (≥ 1/10) Pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)

Občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100) Redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000) Zelo redki (< 1/10.000)

Psihiatrične motnje

Zelo pogosto: depresija

Pogosto: tesnoba, nespečnost, zmedenost

Bolezni živčevja

Zelo pogosto: zaspanost (pri velikih odmerkih), Parkinsonovi bolezni podoben sindrom (pri velikih odmerkih)

Občasno: spremenjena raven zavesti

Redko: nevroleptični maligni sindrom (NMS) (glejte poglavje 4.4)

Žilne bolezni

Pogosto: hipotenzija

Bolezni prebavil

Pogosto: disfagija, navzea, bruhanje, driska, zaprtje

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

Občasno: hudi ekstrapiramidni simptomi vključno s togostjo mišic, neustrezno delovanje avtonomnega živčnega sistema

Zelo redko: poškodbe skeletnih mišic

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije Občasno: hipotermija

Pri spodaj navedenih neželenih učinkih njihove pogostnosti pojavljanja iz podatkov, ki so na voljo, ni mogoče oceniti:

Psihiatrične motnje: neorientiranost, živčnost

Bolezni živčevja: ataksija, akatizija, distonija, vrtoglavica, amnezija

Srčne bolezni: bradikardija

Žilne bolezni: ortostatska hipotentija

Bolezni prebavil: bolečina v epigastrični regiji, suha usta

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Znaki in simptomi prevelikega odmerjanja lahko vključujejo zaspanost, znojenje, hipotenzijo in hipotermijo.

Zdravljenje je simptomatsko.