Zgodnji rak dojk

Zdravilo Verzenios je v kombinaciji z endokrinim zdravljenjem indicirano za adjuvantno zdravljenje odraslih bolnikov z na hormonske receptorje (HR – hormone receptor) pozitivnim, na receptorje humanega epidermalnega rastnega faktorja 2 (HER2 – human epidermal growth factor receptor 2) negativnim zgodnjim rakom dojk s pozitivnimi bezgavkami, pri katerih obstaja veliko tveganje za ponovitev (glejte poglavje 5.1).

Pri ženskah v pred- ali perimenopavzi je treba endokrino zdravljenje z zaviralcem aromataze kombinirati z agonistom gonadoliberina (LHRH – luteinizing hormone–releasing hormone).

Napredovali ali metastatski rak dojk

Zdravilo Verzenios je indicirano za zdravljenje žensk z lokalno napredovalim ali metastatskim, na hormonske receptorje (HR) pozitivnim in na receptorje humanega epidermalnega rastnega faktorja 2 (HER2) negativnim rakom dojk v kombinaciji z zaviralcem aromataze ali s fulvestrantom kot začetnim endokrinim zdravljenjem ali pri ženskah, ki so prejele predhodno endokrino zdravljenje.

Pri ženskah v pred- ali perimenopavzi je treba endokrino zdravljenje kombinirati z agonistom LHRH.

Zdravljenje z zdravilom Verzenios mora uvesti in nadzorovati zdravnik, ki ima izkušnje z uporabo zdravil za zdravljenje rakavih bolezni.

Odmerjanje

Priporočeni odmerek abemacikliba je 150 mg dvakrat na dan, kadar se uporablja v kombinaciji z endokrinim zdravljenjem. Za priporočeni odmerek glejte povzetek glavnih značilnosti zdravila za endokrino zdravljenje, ki se uporablja v kombinaciji z abemaciklibom.

Trajanje zdravljenja

Zgodnji rak dojk
Zdravilo Verzenios je treba jemati neprekinjeno dve leti, ali do ponovitve bolezni ali pojava nesprejemljive toksičnosti.

Napredovali ali metastatski rak dojk
Zdravilo Verzenios je treba jemati, dokler ima bolnica od zdravljenja klinično korist ali do pojava nesprejemljive toksičnosti.

Če bolnica bruha ali izpusti odmerek zdravila Verzenios, ji je treba naročiti, da naj naslednji odmerek vzame ob predvidenem času; dodatnega odmerka ne sme vzeti.

Prilagajanje odmerkov
Obvladovanje nekaterih neželenih učinkov lahko zahteva prekinitev in/ali zmanjšanje odmerka, kot je prikazano v preglednicah 1–7.

Preglednica 1. Priporočila za prilagajanje odmerkov pri neželenih učinkih

Preglednica 2. Priporočila za obvladovanje hematoloških toksičnosti

Ob uvedbi zdravljenja z zdravilom Verzenios je potrebno spremljati celotno krvno sliko, in sicer prva dva meseca vsaka dva tedna, enkrat mesečno naslednja dva meseca in v nadaljevanju kot je klinično indicirano. Pred začetkom zdravljenja so priporočene vrednosti absolutnega števila nevtrofilcev (ANC - absolute neutrophil count) ≥ 1.500/mm³, trombocitov ≥ 100.000/mm³ in hemoglobina ≥ 8 g/dl.

^a merila NCI za poenoteno terminologijo neželenih dogodkov (CTCAE – NCI common terminology criteria for adverse events)
^b ANC: Stopnja 1: ANC < SMN – 1.500/mm³ Stopnja 2: ANC 1.000 – < 1.500/mm³; Stopnja 3: ANC 500 – < 1.000/mm³; Stopnja 4: ANC < 500/mm³
SMN = spodnja meja normalne vrednosti

Preglednica 3. Priporočila za obvladovanje driske

Ob prvih znakih tekočega blata je treba začeti zdravljenje z antidiaroiki, kot je loperamid.

^a NCI CTCAE

Preglednica 4. Priporočila za obvladovanje pri povečanih vrednostih aminotransferaz

Alanin-aminotransferaze (ALT) in aspartat-aminotransferaze (AST) je treba spremljati, in sicer pred začetkom zdravljenja z zdravilom Verzenios, prva dva meseca vsaka dva tedna, enkrat mesečno naslednja dva meseca in v nadaljevanju kot je klinično indicirano.

^a NCI CTCAE
ZMN = zgornja meja normalne vrednosti

Preglednica 5. Priporočila za obvladovanje pri intersticijski pljučni bolezni (ILD)/pnevmonitisu

^a NCI CTCAE

Preglednica 6. Priporočila za obvladovanje pri venskih trombemboličnih dogodkih (VTE – Venous Thromboembolic Event)

^a NCI CTCAE

Preglednica 7. Priporočila za obvladovanje nehematoloških toksičnosti (razen driske, povečanih vrednosti aminotransferaz in ILD/pnevmonitisa in VTE)

^a NCI CTCAE

Zaviralci CYP3A4
Sočasni uporabi močnih zaviralcev CYP3A4 se je treba izogibati. Če se uporabi močnih zaviralcev CYP3A4 ni mogoče izogniti, je treba odmerek abemacikliba znižati na 100 mg dvakrat na dan.

Pri bolnicah, pri katerih je bil odmerek znižan na 100 mg abemacikliba dvakrat na dan in pri katerih se sočasnemu dajanju močnega zaviralca CYP3A4 ni mogoče izogniti, je treba odmerek abemacikliba dodatno znižati na 50 mg dvakrat na dan.

Pri bolnicah, pri katerih je bil odmerek znižan na 50 mg abemacikliba dvakrat na dan in pri katerih se sočasnemu dajanju močnega zaviralca CYP3A4 ni mogoče izogniti, je mogoče z odmerkom abemacikliba nadaljevati ob natančnem spremljanju znakov toksičnosti. Alternativno je mogoče odmerek abemacikliba znižati na 50 mg enkrat na dan ali prekiniti dajanje abemacikliba.

Če je uporaba zaviralca CYP3A4 prekinjena, je treba odmerek abemacikliba povečati na odmerek, kakršen je bil pred uvedbo zaviralca CYP3A4 (po 3–5 razpolovnih časih zaviralca CYP3A4).

Posebne skupine bolnikov

Starejši bolniki
Prilagajanje odmerka glede na starost ni potrebno (glejte poglavje 5.2).

Ledvična okvara
Pri bolnicah z blago ali zmerno ledvično okvaro prilagajanje odmerka ni potrebno. Podatkov o uporabi abemacikliba pri bolnicah s hudo ledvično okvaro, končno ledvično odpovedjo ali pri bolnicah na dializi ni (glejte poglavje 5.2). Pri dajanju abemacikliba bolnicam s hudo ledvično okvaro sta potrebna previdnost in skrbno spremljanje glede znakov toksičnosti.

Jetrna okvara
Pri bolnicah z blago (Child Pugh A) ali zmerno (Child Pugh B) jetrno okvaro prilagajanje odmerka ni potrebno. Pri bolnicah s hudo (Child Pugh C) jetrno okvaro se priporoča zmanjšanje pogostnosti odmerjanja na enkrat na dan (glejte poglavje 5.2).

Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost abemacikliba pri otrocih in mladostnikih, starih manj kot 18 let, še nista bili dokazani.

Podatkov ni na voljo.

Način uporabe

Zdravilo Verzenios je namenjeno za peroralno uporabo.

Odmerek se lahko vzame s hrano ali brez nje. Zdravilo se ne sme jemati z grenivko ali grenivkinim sokom (glejte poglavje 4.5).

Bolnice naj odmerke vzamejo vsak dan ob približno istem času.

Tableto je treba pogoltniti celo (bolnice tablet pred zaužitjem ne smejo gristi, drobiti ali deliti).

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Nevtropenija

Pri bolnicah, ki so prejemale abemaciklib, so poročali o nevtropeniji. Pri bolnicah, pri katerih se pojavi nevtropenija stopnje 3 ali 4, je priporočljivo prilagoditi odmerek (glejte poglavje 4.2). Do primerov

nevtropenične sepse s smrtnim izidom je prišlo pri < 1 % bolnic z metastatskim rakom dojk. Bolnicam je treba naročiti, naj o vsaki epizodi povišane telesne temperature poročajo zdravstvenemu delavcu.

Okužbe/infestacije

Pri bolnicah, ki so prejemale abemaciklib in endokrino zdravljenje, so poročali o večji pogostnosti okužb kot pri bolnicah, zdravljenih z endokrinim zdravljenjem. O okužbi pljuč so poročali pri bolnicah, ki so prejemale abemaciklib, brez sočasne nevtropenije. Do primerov s smrtnim izidom je prišlo pri < 1 % bolnic z metastatskim rakom dojk. Bolnice je treba spremljati glede znakov in simptomov okužbe ter jih ustrezno zdraviti.

Venska trombembolija

O venskih trombembolijah so poročali pri bolnicah, zdravljenih z abemaciklibom in endokrinim zdravljenjem. Bolnice je treba spremljati glede znakov in simptomov globoke venske tromboze in pljučne embolije ter jih ustrezno zdraviti. Glede na stopnjo VTE bo morda treba spremeniti odmerek abemacikliba (glejte poglavje 4.2).

Arterijski trombembolični dogodki

V študijah pri metastatskem raku dojk, v katerih so abemaciklib dajali v kombinaciji z endokrinim zdravljenjem, so opazili potencialno povečano tveganje za resne arterijske trombembolične dogodke (ATE – arterial thrombembolic event), vključno z ishemično možgansko kapjo in miokardnim infarktom. Pri bolnikih, pri katerih se pojavi resni ATE, je treba oceniti koristi in tveganja nadaljnjega zdravljenja z abemaciklibom.

Povečana vrednost aminotransferaz

Pri bolnicah, ki so prejemale abemaciklib, so poročali o povišanih vrednostih ALT in AST. Glede na povišanje vrednosti ALT ali AST je mogoče potrebna prilagoditev odmerka (glejte poglavje 4.2).

Driska

Driska je najpogostejši neželeni učinek. V kliničnih študijah je bila mediana časa do pojava prve driske približno od 6 do 8 dni, mediana trajanja driske pa od 7 do 12 dni (stopnja 2) oziroma od 5 do 8 dni (stopnja 3). Driska je lahko povezana z dehidracijo. Bolnice je treba ob prvem znaku tekočega blata začeti zdraviti z antidiaroiki, kot je loperamid, povečati vnos peroralnih tekočin in obvestiti zdravnika. Pri bolnicah, pri katerih se pojavi driska stopnje 2 ali višje, je priporočljivo prilagoditi odmerek (glejte poglavje 4.2).

ILD/pnevmonitis

Pri bolnicah, ki so prejemale abemaciklib, so poročali o ILD/pnevmonitisu. Bolnice je treba spremljati glede pljučnih simptomov, ki kažejo na ILD/pnevmonitis, in jih ustrezno zdraviti. Glede na stopnjo ILD/pnevmonitisa je morda potrebno prilagajanje odmerka abemacikliba (glejte poglavje 4.2). Pri bolnicah z ILD/pnevmonitisom stopnje 3 ali 4 zdravljenje z abemaciklibom trajno prekinite.

Sočasna uporaba induktorjev CYP3A4

Sočasni uporabi induktorjev CYP3A4 se je treba izogibati zaradi tveganja za zmanjšano učinkovitost

abemacikliba (glejte poglavje 4.5). Visceralna kriza

Ni podatkov o učinkovitosti in varnosti abemacikliba pri bolnicah z visceralno krizo.

Laktoza

Bolnice z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malapsorpcijo

glukoze/galaktoze, ne smejo jemati tega zdravila. Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na tableto, kar v bistvu pomeni „brez natrija“.

Učinki drugih zdravil na farmakokinetiko abemacikliba

Abemaciklib se primarno presnavlja s CYP3A4.

Zaviralci CYP3A4

Sočasna uporaba abemacikliba in zaviralcev CYP3A4 lahko poveča plazemsko koncentracijo abemacikliba. Pri bolnicah z napredovalim in/ali metastatskim rakom je sočasna uporaba zaviralca CYP3A4 klaritromicina pripeljala do 3,4-kratnega povečanja abemacikliba v plazmi in 2,5-kratnega povečanja kombinirane nevezane in glede jakosti prilagojene izpostavljenosti abemacikliba in njegovih aktivnih presnovkov v plazmi.

Uporabi močnih zaviralcev CYP3A4 sočasno z abemaciklibom se je treba izogibati. Če je močne zaviralce CYP3A4 treba dajati sočasno, je treba odmerek abemacikliba znižati (glejte poglavje 4.2), nato pa bolnico skrbno spremljati glede toksičnosti. Primeri močnih zaviralcev CYP3A4 vključujejo, vendar niso omejeni na: klaritromicin, itrakonazol, ketokonazol, lopinavir/ritonavir, posakonazol ali vorikonazol. Izogibajte se grenivki ali grenivkinemu soku.

Pri bolnicah, zdravljenih z zmernimi ali šibkimi zaviralci CYP3A4, ni potrebno prilagajanje odmerka,

vendar jih je treba skrbno spremljati glede toksičnosti.

Induktorji CYP3A4

Sočasna uporaba abemacikliba in močnega induktorja CYP3A4 rifampicina je zmanjšala plazemsko koncentracijo abemacikliba za 95 %, nevezano in glede jakosti prilagojeno koncentracijo abemacikliba in njegovih aktivnih presnovkov v plazmi pa za 77 % na podlagi AUC^0-∞. Sočasni uporabi močnih induktorjev CYP3A4 (vključno, vendar ne omejeno na: karbamazepin, fenitoin, rifampicin in šentjanževko) se je treba izogibati zaradi tveganja za manjšo učinkovitost abemacikliba.

Učinki abemacikliba na farmakokinetiko drugih zdravil

Zdravila, ki so substrati za prenašalce

Abemaciklib in njegovi glavni aktivni presnovki zavirajo prenašalce v ledvicah, in sicer kationski organski prenašalec 2 (OCT2) ter prenašalca MATE1 (multidrug and extrusion toxin protein) in MATE2-K. In vivo lahko pride do medsebojnega delovanja abemacikliba in klinično pomembnih substratov teh prenašalcev, kot je dofelitid ali kreatinin (glejte poglavje 4.8). V klinični študiji medsebojnega delovanja zdravil z metforminom (substrat za OCT2, MATE1 in 2), ki so ga dajali sočasno s 400 mg abemacikliba, so opazili majhno, a ne klinično pomembno povečanje (37 %) izpostavljenosti metforminu v plazmi. Ugotovili so, da je to posledica zmanjšanega ledvičnega izločanja z neprizadeto glomerulno filtracijo.

Pri zdravih preskušancih je sočasna uporaba abemacikliba in substrata za P-glikoprotein (P-gp) ^{loperamida povzročila povečanje izpostavljenosti loperamidu v plazmi za 9 % na podlagi AUC}0-∞ ^{in za 35 % na podlagi C}max^{. To ni bilo ocenjeno kot klinično pomembno. Na podlagi zaviranja P-gp in} proteina odpornosti pri raku dojke (BCRP – breast cancer resistance protein) in vitro, ki so ga opazili z abemaciklibom, lahko in vivo pride do medsebojnega delovanja med abemaciklibom in substrati z ozkim terapevtskim indeksom za te prenašalce, kot sta digoksin ali dabigatran eteksilat.

V klinični študiji pri bolnicah z rakom dojke ni bilo klinično pomembnih farmakokinetičnih interakcij med abemaciklibom in anastrozolom, fulvestrantom, eksemestanom, letrozolom ali tamoksifenom.

Ni verjetno da bi abemaciklib lahko zmanjšal učinkovitost sistemsko delujočih hormonskih kontraceptivov.

Ženske v rodni dobi/kontracepcija pri ženskah

Ženske v rodni dobi morajo med zdravljenjem in še vsaj tri tedne po koncu zdravljenja uporabljati zelo učinkovite kontracepcijske metode (npr. dvojno mehansko kontracepcijo) (glejte poglavje 4.5).

Nosečnost

Podatkov o uporabi abemacikliba pri nosečnicah ni. Študije na živalih so pokazale škodljiv vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Zdravila Verzenios ne uporabljajte pri nosečnicah in pri ženskah v rodni dobi, ki ne uporabljajo učinkovite kontracepcije.

Dojenje

Ni znano, ali se abemaciklib izloča v materino mleko. Tveganja za dojene otroke ne moremo

izključiti. Bolnice, ki prejemajo abemaciklib, ne smejo dojiti. Plodnost

Učinek abemacikliba na plodnost pri človeku ni znan. Pri podganah niso opazili nobenih učinkov na plodnost pri samcih, citotoksični učinki na reproduktivni sistem samcev miši, podgan in psov pa kažejo, da abemaciklib lahko škodljivo vpliva na plodnost pri samcih. Neželenih učinkov na reproduktivne organe pri samicah miši, podgan ali psov niso opazili, prav tako tudi ne učinkov na plodnost pri samicah in zgodnji embrionalni razvoj pri podganah (glejte poglavje 5.3).

Zdravilo Verzenios ima manjši vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Bolnicam je treba svetovati previdnost pri vožnji ali upravljanju strojev, če med zdravljenjem z zdravilom Verzenios opazijo utrujenost in omotico (glejte poglavje 4.8).

Povzetek varnostnega profila zdravila

Najpogostejši neželeni učinki so driska, okužbe, nevtropenija, levkopenija, anemija, utrujenost, navzea, bruhanje, alopecija in zmanjšanje apetita.

Med najpogostejšimi neželenimi učinki so bili dogodki stopnje ≥ 3 prisotni v manj kot 5 %, razen

nevtropenije, levkopenije in driske. Preglednica z neželenimi učinki

V naslednji preglednici so neželeni učinki navedeni po vrstnem redu organskih sistemov po MedDRA in po pogostnosti. Pogostnost je opredeljena na naslednji način: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V vsaki skupini pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Preglednica 8. Neželeni učinki, o katerih so poročali iz študij III. faze z abemaciklibom v kombinaciji z endokrinim zdravljenjem^a (N = 3559) in po prihodu zdravila na trg

a Abemaciklib v kombinaciji z anastrozolom, letrozolom, eksemestanom, tamoksifenom ali fulvestrantom.

b Okužbe vključujejo vse poročane priporočene izraze, ki spadajo v organski sistem Infekcijske in parazitske bolezni.

c

Venski trombembolični dogodki vključujejo globoko vensko trombozo (GVT), pljučno embolijo,

možgansko vensko sinusno trombozo, trombozo subklavijske in aksilarne vene, GVT v spodnji veni kavi in trombozo medenične vene.

d ILD/pnevmonitis pri zgodnjem raku dojk (EBC – Early Breast Cancer) vključuje vse poročane priporočene izraze, ki so del standardne poizvedbe po MedDRA za intersticijsko pljučno bolezen. Priporočeni izrazi pri metastatskem raku dojk (mBC – metastatic Breast Cancer) vključujejo intersticijsko pljučno bolezen, pnevmonitis, organizirajočo pljučnico, pljučno fibrozo in obliterantni bronhiolitis.

e Za neželene učinke zdravila veljajo samo pri mBC (MONARCH 2 in MONARCH 3).

f Za neželene učinke zdravila veljajo samo pri EBC (monarchE).

g Pogostnost »pogosti« pri EBC (monarchE), »zelo pogosti« pri mBC (MONARCH 2 in MONARCH 3).

h Pogostnost »pogosti« pri mBC (MONARCH 2 in MONARCH 3), »zelo pogosti« pri EBC (monarchE).

Opis izbranih neželenih učinkov

Nevtropenija

O nevtropeniji so poročali pogosto v vseh študijah. V študiji monarchE so o nevtropeniji poročali pri 45,8 % bolnikov. O zmanjšanju števila nevtrofilcev stopnje 3 ali 4 (na podlagi laboratorijskih preiskav) so poročali pri 19,1 % bolnikov, ki so prejemali abemaciklib v kombinaciji z endokrinim zdravljenjem, z mediano časa do pojava 30 dni in mediano časa do izboljšanja 16 dni. O febrilni nevtropeniji so poročali pri 0,3 % bolnikov. V študijah MONARCH 2 in MONARCH 3 so o nevtropeniji poročali pri 45,1 % bolnic. O zmanjšanju števila nevtrofilcev stopnje 3 ali 4 (na podlagi laboratorijskih preiskav) pa so poročali pri 28,2 % bolnic, ki so prejemale abemaciklib v kombinaciji z zaviralci aromataze ali s fulvestrantom. Mediana časa do pojava nevtropenije stopnje 3 ali 4 je bila od 29 do 33 dni, mediana časa do izboljšanja pa od 11 do 15 dni. O febrilni nevtropeniji so poročali pri 0,9 % bolnic. Pri bolnicah, pri katerih se pojavi nevtropenija stopnje 3 ali 4, je priporočljivo prilagoditi odmerek (glejte poglavje 4.2).

Driska

Driska je bila neželeni učinek, o katerem so najpogosteje poročali (glejte preglednico 8). Pojavnost je bila največja v prvem mesecu zdravljenja z abemaciklibom, kasneje pa se je zmanjšala. V študiji monarchE je bila mediana časa do pojava prve driske katere koli stopnje 8 dni. Mediana trajanja driske je bila 7 dni pri stopnji 2 in 5 dni pri stopnji 3. V študijah MONARCH 2 in MONARCH 3 je bila mediana časa do pojava prve driske katere koli stopnje približno od 6 do 8 dni. Mediana trajanja driske je bila od 9 do 12 dni pri stopnji 2 in od 6 do 8 dni pri stopnji 3. Driska se je s podpornim zdravljenjem, kot sta loperamid in/ali prilagoditev odmerka, vrnila do izhodiščne ali nižje stopnje (glejte poglavje 4.2).

Povišane vrednosti aminotransferaze

V študiji monarchE so o povišanih vrednostih ALT in AST poročali pogosto (12,3 % oziroma 11,8 %) pri bolnikih, ki so prejemali abemaciklib v kombinaciji z endokrinim zdravljenjem. O povišanih vrednostih ALT ali AST stopnje 3 ali 4 (na podlagi laboratorijskih preiskav) so poročali pri 2,6 % in 1,6 % bolnikov. Mediana časa do pojava povišanih vrednosti ALT stopnje 3 ali 4 je bila 118 dni, mediana časa do izboljšanja pa 14,5 dneva. Mediana časa do pojava povišanih vrednosti AST stopnje 3 ali 4 je bila 90,5 dneva, mediana časa do izboljšanja pa 11 dni. V študijah MONARCH 2 in MONARCH 3 so pri bolnicah, ki so prejemale abemaciklib v kombinaciji z zaviralci aromataze ali fulvestrantom, pogosto (15,1 % oziroma 14, 2 %) poročali o povišanih vrednostih ALT in AST. Pri 6,1 % in 4,2 % bolnic so poročali o povišanju stopnje 3 ali 4 ALT oz. AST (na podlagi laboratorijskih preiskav). Mediana časa do pojava povišane vrednosti ALT stopnje 3 ali 4 je bila od 57 do 61 dni, mediana časa do izboljšanja pa 14 dni. Mediana časa do pojava povišane vrednosti AST stopnje 3 ali 4 je bila od 71 do 185 dni, mediana časa do izboljšanja pa od 13 do 15 dni. Pri bolnicah, pri katerih se

pojavi povišanje vrednosti ALT ali AST stopnje 3 ali 4, je priporočljivo prilagoditi odmerek (glejte poglavje 4.2).

Kreatinin

Čeprav to ni neželeni učinek, so ugotovili, da abemaciklib poviša vrednosti serumskega kreatinina. V študiji monarchE je do povišanih vrednosti serumskega kreatinina (na podlagi laboratorijskih preiskav) prišlo pri 99,3 % bolnikov in med njimi je 0,5 % bolnikov imelo povišane vrednosti stopnje 3 ali 4. Pri bolnikih, ki so prejemali samo endokrino zdravljenje, jih je 91,0 % poročalo o povišanih vrednosti serumskega kreatinina (vseh laboratorijskih stopenj). V študijah MONARCH 2 in MONARCH 3 je imelo 98,3 % bolnic povišane vrednosti serumskega kreatinina (na podlagi laboratorijskih preiskav) in med njimi 1,9 % bolnic povišane vrednosti stopnje 3 ali 4. Pri bolnicah, ki prejemajo samo zaviralec aromataze ali fulvestrant, so o povišanju vrednosti serumskega kreatinina (vseh laboratorijskih stopenj) poročali pri 78,4 %. Pokazali so, da abemaciklib poviša vrednost serumskega kreatinina zaradi zaviranja prenašalcev pri ledvični tubulni sekreciji, ne da bi pri tem prizadel glomerulno funkcijo (izmerjeno z očistkom ioheksola) (glejte poglavje 4.5). V kliničnih študijah so se vrednosti serumskega kreatinina povišale v prvem mesecu jemanja abemacikliba, ves čas zdravljenja so ostale povišane, vendar stabilne, bile so reverzibilne po prekinitvi zdravljenja in niso jih spremljale spremembe označevalcev delovanja ledvic, kot so dušik sečnine v krvi (BUN- blood urea nitrogen), cistatin C ali izračunana hitrost glomerulne filtracije na podlagi cistatina C.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih:

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Ob prevelikem odmerjanju abemacikliba se lahko pojavita utrujenost in driska. Treba je poskrbeti za splošno podporno oskrbo.