Paracetamol Fresenius 10 mg/ml raztopina za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Paracetamol 10 mg/ml
Zdravilo Paracetamol Fresenius je indicirano za kratkotrajno zdravljenje zmernih bolečin, zlasti po operacijah in kratkotrajno zdravljenje povišane telesne temperature, kadar je intravenska uporaba
klinično upravičena zaradi nujne potrebe po zdravljenju bolečin ali hipertermije in/ali kadar ostale poti uporabe niso mogoče.
To zdravilo je indicirano za uporabo pri odraslih ter mladostnikih in otrocih s telesno maso večjo od
33 kg.
intravenska uporaba
Uporaba tega zdravila je omejena na odrasle, mladostnike in otroke s telesno maso večjo od 33 kg. Odmerjanje
Odmerjanje na podlagi bolnikove telesne mase (glejte spodnjo preglednico za odmerjanje):
| Bolnikova telesna masa | Odmerek za posamezni vnos | Volumen za posamezni vnos | Največji volumen zdravila Paracetamol Fresenius 10 mg/ml raztopina za infundiranje za posamezni vnos na podlagi zgornjih mej telesne mase skupine(ml)** | Največji dnevniodmerek* |
| > 33 kg do≤ 50 kg | 15 mg/kg | 1,5 ml/kg | 75 ml | 60 mg/kg in neveč kot 3 g |
| Bolnikova telesna masa | Odmerek za posamezni vnos | Volumen za posamezni vnos | Največji volumen zdravila Paracetamol Fresenius 10 mg/ml raztopina za infundiranje za posamezni vnos na podlagi zgornjih mej telesne mase skupine(ml)** | Največji dnevniodmerek* |
| > 50 kg in z dodatnimi dejavniki tveganja za hepatotoksičneučinke | 1 g | 100 ml | 100 ml | 3 g |
| > 50 kg in brez dodatnih dejavnikov tveganja za hepatotoksičneučinke | 1 g | 100 ml | 100 ml | 4 g |
*Največji dnevni odmerek: Največji dnevni odmerek, kot je prikazan v zgornji preglednici, je
mišljen za bolnike, ki ne prejemajo drugih zdravil s paracetamolom, in ga je treba ustrezno prilagoditi upoštevaje takšna zdravila.
**Bolniki, ki tehtajo manj, potrebujejo manjše volumne.
-
Najkrajši presledek med dvema uporabama mora biti vsaj 4 ure.
-
V 24 urah se ne sme uporabiti več kot 4 odmerke.
Ledvična okvara
Pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem ledvic, mora biti najkrajši presledek med odmerkoma
prilagojen sledeči shemi:
| Kreatininskiočistek | Časovni presledek med odmerkoma |
| Clcr ≥ 50 mL/min | 4 ure |
| Clcr 10-50 mL/min | 6 ur |
| Clcr < 10 mL/min | 8 ur |
Jetrna okvara
Največji odmerek pri odraslih bolnikih s kronično ali kompenzirano aktivno boleznijo jeter,
hepatocelularno insuficienco, kroničnim alkoholizmom, kronično podhranjenostjo (majhne rezerve glutationa v jetrih), dehidracijo, Meulengracht-Gilbertovim sindromom ali telesno maso manjšo od 50 kg, ne sme preseči 3 g (glejte poglavje 4.4).
Starejši bolniki
Prilagajanje odmerka pri starejših ni potrebno. Potrebno je upoštevati, da sta ledvična in/ali jetrna okvara pogostejša pri bolnikih, starejših od 65 let (glejte poglavje 5.2).
Način uporabe
Pri predpisovanju in uporabi zdravila Paracetamol Fresenius 10 mg/ml raztopina za infundiranje morate biti pozorni, da boste preprečili napake pri odmerjanju zaradi možne zamenjave miligramov (mg) in mililitrov (ml); takšne napake lahko povzročijo naključno preveliko odmerjanje in smrt.
Pazite, da boste posredovali in izdali pravilen odmerek. Pri predpisovanju receptov navedite tako celotni odmerek v miligramih, kot tudi celotni odmerek z njegovim volumnom. Pazite, da bo odmerek odmerjen in apliciran točno.
Samo za enkratno uporabo. Neuporabljeno raztopino zavrzite.
Pred uporabo je treba zdravilo pregledati glede delcev in spremembe barve. Raztopino paracetamola je treba uporabiti v 15-minutni intravenski infuziji. Za navodila glede redčenja zdravila pred aplikacijo, glejte poglavje 6.6.
-
preobčutljivost na učinkovino, propacetamolijev hidroklorid (predzdravilo paracetamola) ali
katerokoli pomožno snov navedeno v poglavju 6.1
-
huda hepatocelularna insuficienca (Child-Pugh > 9)
Opozorila
TVEGANJE ZA NAPAKE Z ZDRAVILOM
Bodite pozorni, da boste preprečili napake pri odmerjanju zaradi možne zamenjave miligramov (mg) in mililitrov (ml); takšne napake lahko povzročijo naključno preveliko odmerjanje in smrt (glejte poglavje 4.2).
Čim je mogoča peroralna uporaba, je priporočljivo uporabiti ustrezen peroralni analgetik.
Da bi preprečili tveganje prevelikega odmerjanja, morate preveriti, da nobeno drugo uporabljano
zdravilo ne vsebuje paracetamola ali propacetamolijevega hidroklorida.
Odmerki, večji od priporočenih, so povezani s tveganjem zelo resne okvare jeter. Klinični znaki in simptomi okvare jeter (vključno s fulminantnim hepatitisom, odpovedjo jeter, holestatskim
hepatitisom, citolitičnim hepatitisom) se po navadi ne pojavijo prej kot v dveh dneh in še do največ
4-6 dni po uporabi. Čim prej je treba uporabiti zdravljenje z antidotom (glejte poglavje 4.9).
Paracetamol lahko povzroči hude kožne reakcije. Bolnike je potrebno poučiti o zgodnjih znakih hudih kožnih reakcij. Ob prvem pojavu kožnega izpuščaja ali katerega koli drugega znaka preobčutljivosti je treba zdravljenje z zdravilom prekiniti.
O primerih metabolne acidoze z visoko anionsko vrzeljo (HAGMA) zaradi piroglutaminske acidoze so poročali pri bolnikih s hudimi boleznimi, kot sta huda ledvična okvara in sepsa, ali pri bolnikih s podhranjenostjo ali drugimi viri pomanjkanja glutationa (npr. kronični alkoholizem), ki so se dolgotrajno zdravili s paracetamolom v terapevtskem odmerku ali kombinacijo paracetamola in flukloksacilina. Pri sumu na HAGMA zaradi piroglutaminske acidoze je priporočljiva takojšnja prekinitev jemanja paracetamola in skrbno spremljanje. Merjenje 5-oksoprolina v urinu je lahko
koristno za ugotavljanje piroglutaminske acidoze kot osnovnega vzroka HAGMA pri bolnikih z več
dejavniki tveganja.
Če se zdravljenje s flukloksacilinom nadaljuje po prenehanju zdravljenja s paracetamolom, se je priporočljivo prepričati, da znaki HAGMA niso prisotni, saj obstaja možnost, da flukloksacilin ohranja klinično sliko HAGMA (glejte poglavje 4.5).
Kot pri vseh raztopinah za infundiranje v plastenkah je natančno spremljanje bolnika potrebno zlasti ob koncu infundiranja, da bi preprečili zračno embolijo (glejte poglavje 6.6).
Paracetamol je treba posebej previdno uporabljati pri:
-
nenormalnem delovanju jeter ali hudi hepatocelularni insuficienci (Child-Pugh ≤ 9)
-
boleznih jeter, žolčnika in žolčevodov
-
Meulengracht-Gilbertovem sindromu (družinski nehemolitični zlatenici)
-
hudi insuficienci ledvic (očistek kreatinina 10-30 ml/min), glejte poglavji 4.2 in 5.2
-
kronični zlorabi alkohola
-
kronični podhranjenosti (majhne zaloge glutationa v jetrih)
-
uporabi popolne parenteralne prehrane (PPP)
-
uporabi induktorjev encimov
-
uporabi hepatotoksičnih sredstev
-
bolnikom z genetskim pomanjkanjem G-6-PD (favizem) se lahko zaradi zmanjšane razpoložljivosti glutationa po uporabi paracetamola pojavi hemolitična anemija
-
dehidraciji
Vpliv na laboratorijske preiskave
Paracetamol lahko vpliva na izvide preiskav sečne kisline s fosfovolframovo kislino in izvide preiskav
krvnega sladkorja z glukoza-oksidazo-peroksidazo.
Pomožne snovi z znanim učinkom
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni „brez natrija“.
-
Probenecid povzroči skoraj 2-kratno zmanjšanje očistka paracetamola, ker zavre njegovo konjugacijo z glukuronsko kislino. Če je predvidena sočasna uporaba paracetamola s probenecidom, pride v poštev zmanjšanje odmerka paracetamola.
-
Salicilamid lahko podaljša razpolovni čas izločanja paracetamola.
-
Pri sočasni uporabi zdravil z lastnostmi indukcije encimov je potrebna previdnost. Med takšne snovi sodijo, vendar niso omejene na, rifampicin in barbiturate. Tudi druga zdravila, ki medsebojno delujejo z jetrnimi citokromskimi encimi ali so njihovi substrati – na primer
triciklični antidepresivi, izoniazid in nekateri antiepileptiki (vključno s karbamazepinom,
fenitoinom, fenobarbitalom in primidonom) – je treba uporabljati sočasno s previdnostjo.
-
Posamezna poročila navajajo nepričakovane hepatotoksične učinke pri bolnikih, ki so uživali
alkohol ali jemali zdravila, ki inducirajo encime (glejte poglavje 4.9).
-
Sočasna uporaba paracetamola in kloramfenikola lahko podaljša delovanje kloramfenikola.
-
Sočasna uporaba paracetamola in AZT (zidovudina) poveča nagnjenost k nevtropeniji.
-
Sočasna uporaba paracetamola in peroralnih kontraceptivov lahko skrajša razpolovni čas izločanja paracetamola.
-
Sočasna uporaba paracetamola (4 g na dan vsaj 4 dni) s peroralnimi antikoagulanti lahko povzroči rahlo variiranje INR vrednosti. V takšnem primeru je treba v obdobju sočasne uporabe in še 1 teden po koncu zdravljenja s paracetamolom pogosteje kontrolirati INR vrednosti.
-
Pri sočasni uporabi paracetamola in flukloksacilina je potrebna previdnost, saj je sočasno jemanje povezano s presnovno acidozo s povečano anionsko vrzeljo, zaradi piroglutaminske acidoze, zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja. (glejte poglavje 4.4).
Nosečnost:
Klinične izkušnje z intravensko uporabo paracetamola so omejene. A veliko število podatkov o uporabi peroralnih terapevtskih odmerkov paracetamola pri nosečnicah ne kaže na pojav prirojenih napak ali toksičnost za plod oziroma novorojenčka.
Epidemiološke študije o razvoju živčevja pri otrocih, izpostavljenih paracetamolu in utero, kažejo
nejasne rezultate. Če je klinično potrebno, se paracetamol lahko uporablja med nosečnostjo, vendar v čim manjšem še učinkovitem odmerku, čim krajši čas in z najmanjšo možno pogostnostjo.
Dojenje:
Po peroralni uporabi se paracetamol v majhni količini izloča v materino mleko. Neželeni učinki na dojene otroke niso bili opisani. Ženske, ki dojijo, zato lahko uporabljajo zdravilo Paracetamol Fresenius.
Plodnost:
Reproduktivna toksičnost ni bila v celoti ocenjena (glejte poglavje 5.3).
Zdravilo Paracetamol Fresenius nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in
upravljanja s stroji.
Ocene neželenih učinkov temeljijo na naslednji opredelitvi pogostnosti:
Zelo pogosti ≥ 1/10
Pogosti ≥ 1/100 do < 1/10
Občasni ≥ 1/1000 do < 1/100
Redki ≥ 1/10 000 do < 1/1000
Zelo redki < 1/10 000
Neznana pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov
Tako kot pri vseh zdravilih, ki vsebujejo paracetamol, so neželeni učinki redki ali zelo redki. Opisani
so v naslednji preglednici:
| organski sistem | pogosti | redki | zelo redki | neznana |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | trombocitopenija, levkopenija, nevtropenija, agranulocitoza | |||
| Bolezni imunskega sistema | anafilaktični šok, preobčutljivostna reakcija, bronhospazem | |||
| Presnovne in prehranske motnje | acidoza s povečano anionsko vrzeljo (HAGMA) | |||
| Srčne bolezni | tahikardija | |||
| Žilne bolezni | hipotenzija |
| Bolezni kože in podkožja | resne kožne reakcije, izpuščaj,urtikarija | eritem, zardevanje, pruritus | ||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | reakcija na mestu aplikacije (bolečina in pekočobčutek) | splošno slabo počutje | ||
| Preiskave | zvišane vrednosti transaminaz |
* Poročali so o zelo redkih primerih preobčutljivostnih reakcij, ki se kažejo kot anafilaktični šok, urtikarija ali kožni izpuščaj.
V tem primeru je potrebno zdravljenje prekiniti.
** Metabolična acidoza z visoko anionsko vrzeljo: Pri bolnikih z dejavniki tveganja, ki uporabljajo paracetamol, so opazili primere presnovne acidoze z visoko anionsko vrzeljo zaradi piroglutaminske acidoze (glejte poglavje 4.4). Piroglutaminska acidoza se lahko pojavi kot posledica nizke ravni glutationa pri teh bolnikih.
*** Poročali so o zelo redkih primerih hudih kožnih reakcij, pri katerih je potrebno zdravljenje prekiniti.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco,
Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22, SI-1000 Ljubljana, tel: +386 (0)8 2000
500, faks: +386 (0)8 2000 510, e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si.
Posebej veliko je tveganje okvare jeter (vključno s fulminantnim hepatitisom, odpovedjo jeter,
holestatskim hepatitisom, citolitičnim hepatitisom) pri starejših bolnikih, majhnih otrocih, bolnikih z
boleznimi jeter, kroničnim alkoholizmom, kronično podhranjenostjo in bolnikih, sočasno zdravljenih z zdravili, ki inducirajo encime. V takšnih primerih je preveliko odmerjanje lahko smrtno.
Simptomi prevelikega odmerjanja
Simptomi se praviloma pojavijo v prvih 24 urah in obsegajo: navzeo, bruhanje, anoreksijo, bledico in
bolečine v trebuhu.
Preveliko odmerjanje s 7,5 g ali več paracetamola v enkratnem odmerku pri odraslih ali 140 mg/kg telesne mase v enkratnem odmerku pri pediatričnih bolnikih povzroči nekrozo jetrnih celic, ki lahko povzroči popolno in ireverzibilno nekrozo ter posledično hepatocelularno insuficienco, metabolično
acidozo in encefalopatijo. Ta lahko nato povzroči komo, včasih s smrtnim izidom. Sočasno so opažali zvišane vrednosti jetrnih transaminaz (AST, ALT), lakatat-dehidrogenaze in bilirubina, skupaj z
znižanjem koncentracije protrombina; to se lahko pojavi od 12 do 48 ur po uporabi.
Klinični simptomi okvare jeter so po navadi opazni po dveh dneh in dosežejo vrh po 4 do 6 dneh.
Lahko se razvije tudi akutna ledvična odpoved z akutno tubulno nekrozo. Poročali so tudi o srčnih
aritmijah in pankreatitisu.
Zdravljenje prevelikega odmerjanja
-
takojšnja hospitalizacija
-
Pred uvedbo zdravljenja in čim prej po prevelikem odmerjanju je treba vzeti vzorec krvi za določitev koncentracije paracetamola v plazmi.
-
Zdravljenje obsega intravensko ali peroralno uporabo antidota N-acetilcisteina (NAC), če je mogoče v prvih 10 urah. N-acetilcistein lahko nudi določeno zaščito tudi še po 10 urah, vendar je v takšnem primeru potrebno podaljšano zdravljenje.
-
simptomatsko zdravljenje
-
Teste za oceno delovanja jeter je treba opraviti na začetku zdravljenja in jih ponavljati vsakih 24 ur. Po navadi se jetrne transaminaze vrnejo na normalne vrednosti v enem do dveh tednih, ob polnem okrevanju normalnega delovanja jeter. V zelo hudih primerih pa je lahko potrebna presaditev jeter.
-
Hemodializa lahko zmanjša koncentracijo paracetamola v plazmi, toda učinki so omejeni.
Farmakološke lastnosti - Paracetamol 10 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: drugi analgetiki in antipiretiki, anilidi. Oznaka ATC: N02BE01 Mehanizem delovanja
Natančen mehanizem analgetičnega in antipiretičnega delovanja paracetamola ni ugotovljen. Verjetna sta centralni in periferni učinek.
Farmakodinamični učinki
Zdravilo Paracetamol Fresenius začne lajšati bolečine v 5 do 10 minutah po uporabi. Največji analgetični učinek je dosežen v 1 uri in analgezija po navadi traja od 4 do 6 ur.
Zdravilo Paracetamol Fresenius zniža povišano telesno temperaturo v 30 minutah po uporabi.
Antipiretični učinek traja vsaj 6 ur.
Odrasli
Absorpcija
Po enkratni in večkratni uporabi v 24 urah je farmakokinetika paracetamola linearna do odmerka 2 g.
Biološka uporabnost paracetamola po infuziji 500 mg in 1 g paracetamola je podobna kot po infuziji 1 g in 2 g propacetamola (kar ustreza 500 mg in 1 g paracetamola).
Največja koncentracija paracetamola v plazmi (Cmax) po koncu 15-minutne intravenske infuzije 500 mg paracetamola je približno 15 μg/ml in 1 g paracetamola približno 30 μg/ml.
Porazdelitev
Volumen porazdelitve paracetamola je približno 1 l/kg. Paracetamol ni v veliki meri vezan na
beljakovine v plazmi (približno 10 %). Dvajset minut po infuziji 1 g paracetamola so v cerebrospinalni
tekočini ugotovili pomembno koncentracijo paracetamola (približno 1,5 µg/ml).
Biotransformacija
Paracetamol se v glavnem presnovi v jetrih po dveh glavnih jetrnih poteh: s konjugacijo z glukuronsko
kislino in žveplovo(VI) kislino. Pri odmerkih, ki presegajo terapevtski odmerek, se druga pot hitro zasiti. Majhen delež (manj kot 4 %) se presnovi s citokromom P450 do reaktivnega intermediata (N-acetil-benzokinon-imin). Ta se ob normalnem odmerjanju hitro detoksificira z reduciranim
glutationom in se izloči v urin po konjugaciji s cisteinom in merkapturično kislino. Toda v primeru veliko prevelikega odmerjanja se količina tega toksičnega presnovka poveča.
Izločanje
Presnovki paracetamola se v glavnem izločijo v urin. 90 % uporabljenega odmerka se izloči v 24 urah, v glavnem kot glukuronidni (60-80 %) in sulfatni (20-30 %) konjugat. Manj kot 5 % se odstrani nespremenjenega. Plazemski razpolovni čas je 2,7 ure in celotni telesni očistek je 18 l/h.
Posebne skupine bolnikov
Insuficienca ledvic
Pri hudi okvari ledvic (očistek kreatinina 10-30 ml/min) je izločanje paracetamola rahlo upočasnjeno in razpolovni čas izločanja je od 2 do 5,3 ure. Hitrost izločanja glukuronidnega in sulfatnega konjugata je pri osebah s hudo okvaro ledvic 3-krat manjša kot pri zdravih osebah. Zato je treba v primeru uporabe paracetamola pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina 10-30 ml/min) najkrajši presledek med dvema uporabama podaljšati na 6 ur (glejte poglavje 4.2).
Starejši
Farmakokinetika in presnova paracetamola se pri starejših ne spremenita. Tej starostni skupini
bolnikov odmerka ni treba prilagoditi.
Farmacevtski podatki - Paracetamol 10 mg/ml
manitol (E421) natrijev citrat dihidrat monotioglicerol
ocetna kislina (za uravnavanje pH) natrijev hidroksid (za uravnavanje pH) voda za injekcije
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
Plastenka pred odprtjem
2 leti
Po prvem odprtju
Kemična in fizikalna stabilnost med uporabo sta dokazani za 24 ur pri temperaturi 25 °C.
Z mikrobiološkega stališča, če način odpiranja ne izključuje tveganja mikrobne kontaminacije, je treba zdravilo uporabiti takoj. Če raztopina ni uporabljena takoj, so čas shranjevanja med uporabo in pogoji pred uporabo odgovornost uporabnika.
Po redčenju:
Rok uporabnosti po redčenju z raztopino natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) ali 50 mg/ml raztopino glukoze (5 %) ali mešanico obeh: kemijska in fizikalna stabilnost med uporabo je bila dokazana za 48 ur pri temperaturi do 30 °C.
Z mikrobiološkega stališča, je raztopino treba uporabiti takoj, razen če način odpiranja izključuje tveganje mikrobne kontaminacije. Če raztopina ni uporabljena takoj, se čas shranjevanja med uporabo in pogoji pred uporabo odgovornost uporabnika.
Plastenke shranjujte v škatli, da zdravilo zaščitite pred svetlobo. Za pogoje shranjevanja po redčenju zdravila glejte poglavje 6.3.
LDPE plastenke so zaprte z zaporko z dvema ločenima odprtinama, z nastavkom za apliciranje (infuzijski nastavek) in nastavkom za dodatke (injekcijski nastavek). Gumijasti disk omogoča vstavitev igle.
Velikosti pakiranj:
10 x 100 ml
40 x 100 ml
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Ravnanje
Tako kot velja za vse raztopine za infundiranje, ki so v plastenkah, je treba vedeti, da je potreben
natančen nadzor, zlasti ob koncu infundiranja, ne glede na pot infundiranja. Takšen nadzor na koncu infundiranja velja predvsem za centralne poti infundiranja, da bi preprečili zračno embolijo.
Kompatibilnost
Zdravilo Paracetamol Fresenius 10 mg/ml raztopina za infundiranje se lahko redči z 9 mg/ml raztopino natrijevega klorida (0,9 %) ali 50 mg/ml raztopino glukoze (5 %) do ene desetine (ena volumska enota zdravila Paracetamol Fresenius 10 mg/ml raztopina za infundiranje v devetih volumskih enotah vehikla) ali mešanico obeh.
Razredčeno raztopino je treba pregledati in se je ne sme uporabiti, če je opalescentna, vsebuje vidne
delce ali oborino.
Odstranjevanje
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.