Oczyesa 20 mg raztopina s podaljšanim sproščanjem za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- ▼
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Oczyesa 20 mg
Zdravilo Oczyesa je indicirano za vzdrževalno zdravljenje odraslih bolnikov z akromegalijo, ki so se odzvali na zdravljenje s somatostatinskimi analogi in ga prenašali.
Odmerjanje
Priporočeni odmerek je 20 mg oktreotida vsake 4 tedne v obliki enkratne subkutane injekcije.
Pri bolnikih, ki prehajajo z oktreotida ali lanreotida, je treba naročiti, naj prvi odmerek zdravila Oczyesa vzamejo ob koncu dnevnega ali mesečnega odmernega intervala prejšnjega zdravljenja.
Zdravilo Oczyesa se lahko v izjemnih okoliščinah (npr. izpuščen odmerek, neadherenca pri zdravljenju itd.) daje do 1 teden pred ali 1 teden po načrtovanem 4-tedenskem odmerku.
Spremljanje ravni inzulinu podobnega rastnega faktorja 1 (IGF-1) in oceno simptomov je treba izvajati redno po presoji zdravnika. Če se raven IGF-1 po zdravljenju z 20-mg odmerkom mesečno ne vzdržuje ali če bolnik ne prenaša zdravljenja z zdravilom Oczyesa, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja in zamenjavi zdravila Oczyesa z drugim analogom somatostatina.
Izpuščeni odmerek
Pri izpuščenem odmerku je treba naslednji odmerek zdravila Oczyesa dati čim prej. Posebne populacije
Starostniki
Pri starejših bolnikih prilagoditev odmerka ni potrebna.
Okvara jeter
Pri bolnikih z jetrno cirozo se lahko razpolovni čas zdravila podaljša. Pri teh bolnikih je priporočljivo spremljanje delovanja jeter (glejte poglavje 5.2).
Okvara ledvic
Zdravilo Oczyesa se lahko uporablja pri bolnikih z blago, zmerno ali hudo ledvično okvaro. Spremljati je treba klinični odziv in prenašanje (glejte poglavje 5.2).
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost oktreotida pri otrocih, starih do 18 let, nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.
Način uporabe
subkutana uporaba
Pred začetkom zdravljenja z zdravilom Oczyesa je treba bolnike usposobiti za pravilno tehniko injiciranja. Za popolna slikovna navodila za dajanje zdravila glejte navodila na koncu navodila za uporabo.
Zdravilo Oczyesa je treba injicirati subkutano v trebuh, stegno ali zadnjico.
Bolnikom je treba naročiti, da menjujejo mesta injiciranja znotraj ali med območji injiciranja.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Razširitev tumorja
Ker se hipofizni tumorji, ki izločajo rastni hormon, lahko včasih povečajo in s tem povzročijo resne zaplete (na primer okvaro vidnega polja), je zelo pomembno, da se vse bolnike skrbno spremlja. Če se odkrije znake povečanja tumorja, je morda priporočljivo uvesti druge možnosti zdravljenja.
Ženske v rodni dobi
Terapevtske koristi zmanjšanja ravni rastnega hormona in normalizacije koncentracije IGF-1 pri bolnicah z akromegalijo bi lahko obnovile plodnost. Bolnicam v rodni dobi je treba svetovati, da med zdravljenjem z oktreotidom po potrebi uporabljajo ustrezno kontracepcijo (glejte poglavje 4.6).
Delovanje ščitnice
Pri bolnikih, ki se dalj časa zdravijo z oktreotidom, je treba spremljati delovanje ščitnice. Delovanje jeter
Med zdravljenjem z oktreotidom je treba spremljati delovanje jeter. S srcem in žiljem povezani dogodki
Pogosto so poročali o primerih bradikardije (glejte poglavje 4.8). Morda bo potrebna prilagoditev odmerka zdravil, kot so blokatorji beta, blokatorji kalcijevih kanalov ali sredstva za nadzor tekočinskega in elektrolitskega ravnovesja (glejte poglavje 4.5).
Dogodki, povezani z žolčnikom
Med zdravljenjem z oktreotidom so poročali o holelitiazi, ki je lahko povezana z holecistitisom in dilatacijo žolčnih vodov (glejte poglavje 4.8). Poleg tega so pri bolnikih, ki so prejemali injekcije oktreotida, poročali o primerih holangitisa kot zapletu v obdobju trženja zdravila.
Priporoča se ultrazvočni pregled žolčnika pred zdravljenjem z oktreotidom in v približno 6- do 12-mesečnih presledkih med njim.
Presnova glukoze
Zaradi svojega zaviralnega delovanja na rastni hormon, glukagon in insulin lahko oktreotid vpliva na uravnavanje glukoze. Lahko je motena toleranca na glukozo po jedi. Kot so poročali pri bolnikih, ki so se zdravili z oktreotidom v obliki subkutanih injekcij, se lahko v nekaterih primerih zaradi kroničnega dajanja pojavi stanje trajne hiperglikemije (glejte poglavje 4.8). Poročali so tudi o hipoglikemiji (glejte poglavje 4.8).
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 se lahko z dajanjem oktreotida zmanjšajo potrebe po insulinu. Pri nediabetikih in diabetikih tipa 2 z delno nedotaknjenimi inzulinskimi rezervami lahko dajanje oktreotida povzroči postprandialno povečanje glikemije. Iz tega razloga je priporočljivo spremljati toleranco za glukozo in antidiabetično zdravljenje (glejte poglavje 4.8).
Prehrana
Oktreotid lahko pri nekaterih bolnikih spremeni absorpcijo prehranskih maščob.
Pri nekaterih bolnikih, ki so se zdravili z oktreotidom, so opazili znižano raven vitamina B12 in nenormalne Schillingove teste. Med zdravljenjem z zdravilom Oczyesa je priporočljivo spremljanje ravni vitamina B12 pri bolnikih, ki so v preteklosti imeli znižano raven vitamina B12.
Zdravila za srce in žilje
Pri sočasnem jemanju zdravila Oczyesa bo morda potrebna prilagoditev odmerka zdravil z bradikardnimi učinki, kot so blokatorji beta, blokatorji kalcijevih kanalov ali sredstva za uravnavanje ravnovesja tekočin in elektrolitov (glejte poglavje 4.4).
Insulin in antidiabetična zdravila
Pri sočasnem jemanju oktreotida je lahko potrebna prilagoditev odmerka insulina in antidiabetičnih zdravil (glejte poglavje 4.4).
Bromokriptin
Sočasna uporaba oktreotida in bromokriptina poveča biološko uporabnost bromokriptina. Ciklosporin in cimetidin
Ugotovljeno je bilo, da injekcije oktreotida zmanjšujejo absorpcijo ciklosporina v črevesju in upočasnjujejo absorpcijo cimetidina.
Nadomestno zdravljenje s ščitničnimi hormoni
Oktreotid lahko vpliva na delovanje ščitnice (glejte poglavji 4.4 in 4.5). Zato je med sočasno terapijo z nadomestnim zdravljenjem s ščitničnimi hormoni priporočljivo redno spremljanje delovanja ščitnice in klinično spremljanje, saj lahko oktreotid povzroči neravnovesje ščitnice.
Vpliv na presnovo drugih zdravil
Maloštevilni objavljeni podatki kažejo, da lahko analogi somatostatina zmanjšajo presnovni očistek snovi, ki jih presnavljajo encimi citokroma P450, kar je lahko posledica zaviranja rastnega hormona. Ker ni mogoče izključiti tega učinka oktreotida, je treba druga zdravila, ki se presnavljajo predvsem s CYP3A4 in imajo nizek terapevtski indeks, uporabljati previdno (npr. kinidin, terfenadin).
Ženske v rodni dobi
Bolnicam v rodni dobi je treba svetovati, da med zdravljenjem z oktreotidom po potrebi uporabljajo ustrezno kontracepcijo (glejte poglavje 4.4).
Nosečnost
Podatkov o uporabi oktreotida pri nosečnicah ni oziroma jih je malo (manj kot 300 izidov nosečnosti), za približno eno tretjino primerov pa izid nosečnosti ni znan. Večino poročil so prejeli po uporabi oktreotida po dajanju na trg, o več kot 50 % izpostavljenih nosečnostih pa so poročali pri bolnicah z akromegalijo. Večina žensk je bila izpostavljena oktreotidu v prvem trimesečju nosečnosti v odmerkih od 100-1200 mikrogramov/dan podkožnega kratkodelujočega oktreotida ali 10-40 mg/mesec intramuskularnega dolgodelujočega oktreotida. O prirojenih nepravilnostih so poročali v približno 4 % primerov nosečnosti, za katere je znan izid. Za te primere se ne domneva vzročna povezava z oktreotidom.
Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).
Iz previdnostnih razlogov se je med nosečnostjo uporabi zdravila Oczyesa bolje izogibati (glejte poglavje 4.4).
Dojenje
Ni znano, ali se oktreotid izloča v materino mleko. Študije na živalih so pokazale izločanje oktreotida v materino mleko. Bolnice med zdravljenjem z zdravilom Oczyesa ne smejo dojiti.
Plodnost
Ni znano, ali oktreotid vpliva na plodnost pri ljudeh. Pri moških potomcih samic, zdravljenih med brejostjo in laktacijo, so ugotovili pozen spust testisov. Oktreotid pa ni zmanjšal plodnosti pri samcih in samicah podgan v odmerkih do 1 mg/kg telesne mase na dan (glejte poglavje 5.3).
Oktreotid nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Bolnikom je treba svetovati, naj bodo previdni pri vožnji ali uporabi strojev, če se pri njih med zdravljenjem z zdravilom Oczyesa pojavijo omotica, astenija/utrujenost ali glavobol (glejte poglavje 4.8).
Povzetek varnostnega profila
Najpogostejši neželeni učinki, o katerih so poročali med zdravljenjem z oktreotidom, so bolezni prebavil, bolezni živčevja, bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov ter presnovne in prehranske motnje.
Neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali v kliničnih študijah z drugimi oblikami oktreotida so bili driska, bolečine v trebuhu, navzea, napenjanje, glavobol, holelitiaza, hiperglikemija in zaprtje.
Drugi neželeni učinki, o katerih so pogosto poročali, so bili omotica, lokalna bolečina, žolčni pesek, motnje v delovanju ščitnice (npr. zmanjšan ščitnični stimulativni hormon [TSH - thyroid stimulating hormone], zmanjšan skupni T4 in zmanjšan prosti T4), mehko blato, motena toleranca za glukozo, bruhanje, astenija in hipoglikemija.
Neželeni učinki v obliki preglednice
Naslednji neželeni učinki, navedeni v preglednici 1, so bili zbrani v kliničnih študijah in varnostnih izkušnjah po dajanju oktreotida na trg.
Neželeni učinki (preglednica 1) so razvrščeni po skupinah glede na pogostnost, najpogostejši najprej, in sicer po naslednjem dogovoru: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni
(≥ 1/1000 do < 1/100); redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000); zelo redki (< 1/10 000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V vsaki skupini pogostnosti so neželeni učinki razvrščeni po padajoči resnosti.
Preglednica 1: Neželeni učinki v obliki preglednice| Organskisistem | Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Neznana pogostnost |
| benigne, maligne in neopredeljene novotvorbe (vključno scistami in polipi) | hemangiom jeter | |||
| Bolezni krvi in limfatičnegasistema | trombocitopenijaa | |||
| Bolezni imunskega sistema | anafilaksaa preobčutljivosta | |||
| Bolezni endokrinega sistema | hipotiroidizema okvara ščitnice (npr. znižane vrednosti TSH, znižane vrednosti celotnega T4 in znižane vrednosti prostegaT4)a | |||
| Presnovne in prehranske motnje | hiperglikemijaa | hipoglikemijaa motena toleranca za glukozoaanoreksijaa | dehidracijaa | |
| Bolezni živčevja | glavobola | omoticaa | ||
| Srčne bolezni | bradikardijaa | tahikardijaa | ||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnegaprostora | dispnejaa | |||
| Bolezni prebavil | bolečine v trebuhua zaprtosta flatulencaa navzeaa diarejaa | abdominalna distenzijaa dispepsijaa bruhanjea steatoreaa spremenjena barvablataa |
| Organskisistem | Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Neznana pogostnost |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | holelitiazaa | holecistitis hiperbilirubinemijaa | akutni pankreatitisa akutni hepatitisa holestatski hepatitisa holestazaazlatenicaa | |
| Bolezni kože in podkožja | alopecijaapruritus izpuščaja | urtikarijaa | ||
| Bolezni mišično-skeletnega sistema invezivnega tkiva | artralgija | |||
| Splošne težave in spremembe namestu aplikacije | reakcije na mestuinjiciranjab | astenija | ||
| Preiskave | zvišane transaminazea | zvišane ravni alkalnefosfatazeazvišana gama-glutamil transferazaa |
-
Neželeni učinki in pogostnosti so bili ugotovljeni na podlagi podatkov o drugih zdravilih, ki vsebujejo oktreotid.
-
Eritem, oteklina, gmota, pruritus, otrdlina, bolečina, nodul, modrica, nelagodje, izpuščaj, hematom, edem, parestezija, dermatitis, krvavitev, vnetje, ekstravazacija in hipertrofija na mestu injiciranja.
Opis izbranih neželenih učinkov
Dogodki, povezani z žolčnikom
Pokazalo se je, da oktreotid zavira krčljivost žolčnika in zmanjšuje izločanje žolča, kar lahko povzroči nepravilnosti žolčnika in zaplete. Če se žolčni kamni pojavijo, so običajno asimptomatski. Žolčne kamne je treba bodisi zdraviti z raztapljanjem z žolčnimi kislinami bodisi odstraniti s kirurškim posegom.
V študiji ACROINNOVA 1 (študija 1) je o kroničnem holecistitisu poročal 1 bolnik (2,1 %). V študiji ACROINNOVA 2 (študija 2) je o holelitiazi poročalo 6 bolnikov (4,4 %), o akutnem holecistitisu in holecistitisu pa po 1 bolnik (0,7 %).
Bolezni prebavil
V redkih primerih so lahko gastrointestinalni neželeni učinki podobni akutni zapori črevesja z napredujočo abdominalno distenzijo, hudo bolečino v žlički ter občutljivostjo trebušne stene in krčenjem ob pritisku. Znano je, da se z nadaljevanjem zdravljenja pogostnost neželenih učinkov na prebavila sčasoma zmanjša.
Preobčutljivost in anafilaktične reakcije
V izkušnjah iz obdobja trženja oktreotida so poročali o preobčutljivosti in alergijskih reakcijah. Kadar se pojavijo, večinoma prizadenejo kožo, redkeje usta in dihalne poti. Poročali so o posameznih primerih anafilaktičnega šoka.
Reakcije na mestu injiciranja
Večina reakcij na mestu injiciranja je bila prehodna in blaga ali zmerna. Nobena od njih ni bila resna. Najpogostejše reakcije na mestu injiciranja so bile eritem na mestu injiciranja, oteklina na mestu injiciranja, pruritus na mestu injiciranja, otrdlina na mestu injiciranja, bolečina na mestu injiciranja, nodul na mestu injiciranja in gmota na mestu injiciranja.
Presnovne in prehranske motnje
Čeprav se izmerjena količina maščob, ki se izločijo z blatom, lahko poveča, doslej ni bilo znakov, da bi dolgoročno zdravljenje z oktreotidom povzročilo pomanjkanje hranil zaradi malabsorpcije.
Srčne bolezni
Bradikardija je pogost neželeni učinek pri analogih somatostatina. Pri oktreotidu so opazili spremembe EKG, kot so podaljšanje QT, premiki osi, zgodnja repolarizacija, nizka napetost, prehod R/S, zgodnje napredovanje valov R in nespecifične spremembe valov ST-T. Povezava teh dogodkov z oktreotidom ni ugotovljena, saj ima veliko izmed teh bolnikov sočasno tudi srčne bolezni (glejte poglavje 4.4).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Poročali so o majhnem številu primerov nehotenega prevelikega odmerjanja injekcij oktreotida pri odraslih. Prejeli so odmerke od 2400 do 6000 mikrogramov/dan v obliki neprekinjene intravenske infuzije (100-250 mikrogramov/uro) ali subkutano (1000 mikrogramov trikrat na dan). Poročali so o naslednjih neželenih dogodkih: aritmija, hipotenzija, zastoj srca, možganska hipoksija, pankreatitis, jetrna steatoza, diareja, oslabelost, letargija, izguba telesne mase, hepatomegalija in laktacidoza.
Pri bolnikih z rakom, ki so oktreotid prejemali subkutano v odmerkih od 3000 do 30 000
mikrogramov/dan v deljenih odmerkih, niso poročali o nobenem nepričakovanem neželenem dogodku. Zdravljenje prevelikega odmerjanja je simptomatsko.
Farmakološke lastnosti - Oczyesa 20 mg
Farmakoterapevtska skupina: Hipofizni in hipotalamični hormoni in analogi, somatostatin in analogi, oznaka ATC: H01CB02
Mehanizem delovanja
Oktreotid je sintetični oktapeptidni derivat naravnega somatostatina s podobnimi farmakološkimi učinki, a z znatno daljšim trajanjem delovanja. Zavira patološko povečano izločanje rastnega hormona ter peptidov in serotonina, ki nastajajo v gastro-entero-pankreasnem (GEP) endokrinem sistemu.
Pri živalih oktreotid močneje zavira sproščanje rastnega hormona, glukagona in insulina kot somatostatin, pri tem pa je tudi bolj selektiven za zaviranje rastnega hormona in glukagona.
Pri zdravih osebah se je pokazalo, da oktreotid zavira:
-
sproščanje rastnega hormona, ki ga povzročita arginin in hipoglikemija zaradi telesne aktivnosti ali insulina,
-
postprandialno sproščanje insulina, glukagona, gastrina in drugih peptidov GEP endokrinega sistema ter sproščanje insulina in glukagona zaradi arginina,
-
sproščanje tirotropina (TSH), ki ga sproži tirotropin sproščajoči hormon (TRH).
Za razliko od somatostatina oktreotid zavira sproščanje rastnega hormona prednostno pred insulinom, njegova uporaba pa ne povzroča povratne hipersekrecije hormonov (torej rastnega hormona pri bolnikih z akromegalijo).
Farmakodinamični učinki
Oktreotid pri bolnikih z akromegalijo znatno zmanjša in v mnogih primerih normalizira ravni IGF-1 in rastnega hormona.
Pokazalo se je, da so enojni odmerki subkutano uporabljenega oktreotida pri zdravih prostovoljcih zavirali krčljivost žolčnika in zmanjšali izločanje žolča. V kliničnih študijah se je pojavnost žolčnih kamnov ali nastanka žolčnega peska izrazito povečala (glejte poglavji 4.4 in 4.8).
Oktreotid lahko povzroči klinično pomembno zaviranje TSH (glejte poglavji 4.4 in 4.8). Klinična učinkovitost in varnost
Učinkovitost in varnost oktreotida sta bili ugotovljeni v dveh študijah faze 3 pri bolnikih z akromegalijo: v 24-tedenski randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani multicentrični študiji (študija 1) in 52-tedenski odprti multicentrični študiji (študija 2). Bolniki, ki so končali študijo 1, so lahko prešli v študijo 2. Bolniki v obeh študijah so bili ob vključitvi v študijo stabilno
zdravljeni s standardnim zdravljenjem z dolgo delujočim oktreotidom ali lanreotidom v obliki injekcij.
Študija 1 (HS-18-633)
V študijo so bili vključeni biokemično nadzorovani bolniki, pri katerih je bila raven IGF-1 ob presejanju pod zgornjo mejo normalnih vrednosti (ZMN; povprečje dveh meritev, prilagojeno starosti in spolu) ali enaka njej. Bolniki so bili za prejemanje oktreotida ali placeba 24 tednov randomizirani v razmerju 2 : 1. Ob začetku zdravljenja je bila povprečna starost bolnikov 55 let, 56 % je bilo žensk in 96 % je bilo belcev.
Primarni opazovani dogodek je bil delež odzivnih bolnikov, tj. bolnikov, pri katerih je bila raven IGF-1 ob koncu randomiziranega, dvojno slepega obdobja (povprečje meritev v 22. in 24. tednu) enaka zgornji meji normalnih vrednosti [ZMN] ali manjša. Bolniki, ki so prekinili zdravljenje ali so prešli na reševalno zdravilo, so bili v analizi obravnavani kot neodzivni.
Študija 1 je dosegla primarni opazovani dogodek statistične superiornosti oktreotida v primerjavi s placebom (preglednica 2). Doseženi so bili tudi ključni sekundarni opazovani dogodki, vključno z deležem bolnikov, ki so se obenem odzvali z vrednostjo IGF-1 na ravni ZMN ali manj in vrednostjo rastnega hormona pod 2,5 mcg/l.
Preglednica 2: Izidi primarnega in ključnih sekundarnih opazovanih dogodkov učinkovitostiodzivni na oktreotid (N = 48) odzivni na placebo (N = 24) Razlika v stopnji odziva pri oktreotidu – placebu(95-% IZ)a p-vrednost Primarni opazovani dogodek 72,2 % 37,5 % 34,6 % 0,0018 učinkovitosti (11,3-57,9) delež bolnikov s povprečnim IGF- 1 ≤ 1× ZMN v 22./24. tednu Prvi ključni sekundarni 72,2 % 37,5 % 34,6 % 0,0018 opazovani dogodek učinkovitosti (11,3-57,9) delež bolnikov s povprečnim IGF- 1 ≤ 1× ZMN v 22./24. tednu, vključno z bolniki z zmanjšanim odmerkomb Drugi ključni sekundarni 70,0 % 37,5 % 32,3 % 0,0035 opazovani dogodek učinkovitosti (8,8-55,7) delež bolnikov s povprečnim IGF- 1 ≤ 1 × ZMN v 22./24. tednu in povprečnim GH < 2,5 mcg/l v 24. tednu -
Mantel-Haenszelova ocena skupne razlike v tveganju, ki upošteva predhodno zdravljenje (dolgo delujoči oktreotid ali lanreotid), s 95-% intervali zaupanja (IZ) in p-vrednostmi zgornjega repa.
-
Za nobenega bolnika v študiji ni bilo treba zmanjšati odmerka.
Povprečna raven IGF-1 je bila pri bolnikih, ki so prejemali oktreotid, stabilna pod ZMN, pri placebu pa se je povečala nad ZMN (slika 1).
Slika 1: Povprečna vrednost IGF-1/1 × ZMN glede na časoktreotid (N = 48) placebo (N = 24)
Povprečna vrednost IGF-1/ZMN
Tedni
V analizi ANCOVA spremembe od izhodiščne vrednosti do povprečja v 22./24. tednu pri IGF-1/ZMN je bila povprečna sprememba najmanjših kvadratov od izhodiščne vrednosti 0,04 v kraku z oktreotidom in 0,52 v kraku s placebom. Povprečna razlika v krakih zdravljenja (placebo) je bila −0,48 (95-% IZ: −0,75; −0,22). p-vrednost je bila 0,0003.
Pri bolnikih, ki so prejemali oktreotid, mediana časa do izgube odziva IGF-1 ni bila dosežena, pri bolnikih v kraku s placebom pa je bila 8,4 tedna.
Deleži bolnikov z ravnjo rastnega hormona < 1,0 mcg/l v 24. tednu so bili v študiji 1 ocenjeni kot sekundarni opazovani dogodek. Delež bolnikov s povprečno vrednostjo rastnega hormona < 1,0 mcg/l v 24. tednu je bil 59,9 % v kraku z oktreotidom in 37,5 % v kraku s placebom. Razlika med obema krakoma zdravljenja (placebo) je bila 21,3 % (95-% IZ: -2,6 %; 45,1 %). p-vrednost je bila 0,0404.
Študija 1 je vključevala več izidov, o katerih so poročali bolniki, vključno z vprašalnikom o kakovosti življenja pri akromegaliji (AcroQoL - acromegaly quality of life questionnaire) in vprašalnikom o zadovoljstvu z zdravljenjem z zdravili (TSQM - treatment satisfaction questionnaire for medication). Skupna ocena AcroQoL in ocena priročnosti TSQM sta se od izhodiščne vrednosti (tj. med zdravljenjem z dolgodelujočim oktreotidom ali lanreotidom) do 24. tedna povečali v obeh krakih zdravljenja, pri čemer je bilo povečanje večje v kraku z oktreotidom kot v kraku s placebom; razlike med oktreotidom in placebom niso bile značilne.
Študija 2 (HS-19-647)
Dolgoročno varnost in učinkovitost oktreotida so ocenili pri 135 bolnikih z akromegalijo, vključenih v študijo 2. Štiriinpetdeset (54) bolnikov je prešlo iz študije 1 (36 randomiziranih za oktreotid in 18 za placebo), 81 bolnikov (biokemično nadzorovanih in nenadzorovanih) pa je bilo neposredno vključenih v študijo 2.
Pri bolnikih, ki so prešli iz študije 1 in so v njej prejemali oktreotid, so povprečne vrednosti IGF-1 v 52 tednih zdravljenja z oktreotidom ostale stabilne in pod 1 × ZMN. Pri bolnikih, ki so prešli iz študije 1 in so v njej prejemali placebo, so se vrednosti IGF-1 vrnile na normalne po prehodu na zdravljenje z oktreotidom v študiji 2 (slika 2).
Slika 2: Povprečni IGF-1/ZMN med dolgotrajnim zdravljenjem pri bolnikih, ki so prešli iz druge študijePovprečna vrednost IGF-1/ZMN
oktreotid
placebo v študiji 1/ oktreotid v
študiji 2
oktreotid
placebo v študiji 1, oktreotid v študiji 2
Študija 1
Študija 2
Tedni
N = število bolnikov z ocenljivimi podatki ob določenem obisku.
Populacijske analize podatkov o učinkovitosti v študiji 1 in študiji 2
Razvit je bil model populacijske FK/FD, ki opisuje vpliv oktreotida na razvoj IGF-1. Strukturni model je uporabljal modelno izpostavljenost oktreotidu in je bil model posrednega odziva z učinki zdravila na konstanto hitrosti proizvodnje ničelnega reda. Učinki zdravila oktreotida so bili opisani kot zaviralna funkcija Emax.
Simulacije učinka oktreotida na IGF-1 z modelom so pokazale podoben odziv IGF-1 za zdravilo
Oczyesa 20 mg, ki se daje vsake 4 tedne, v primerjavi s kratko delujočim oktreotidom 0,25 mg, ki se
daje subkutano trikrat na dan. Poleg tega so bili v časovnih intervalih med odmerjanjem od 3 do 5 tednov opaženi primerljivi učinki na koncentracije IGF-1.
-
Absorpcija
Biološka uporabnost oktreotida za zdravilo Oczyesa je bila 92-98 % biološke uporabnosti oktreotida s kratkim delovanjem, ki se daje subkutano, in 4-5-krat večja kot pri oktreotidu z dolgim delovanjem, brez začetne faze zamika, danim intramuskularno.
Največja koncentracija oktreotida je bila dosežena v približno 4 urah po odmerku. Nato se je koncentracija oktreotida počasi zmanjševala z razpolovnim časom 9 do 12 dni.
Primerljiva izpostavljenost je bila dosežena z zdravilom Oczyesa, ki je bilo subkutano injicirano v trebuh, stegno ali zadnjico.
Farmakokinetika v stanju dinamičnega ravnovesja je bila dosežena s tretjo injekcijo zdravila Oczyesa, ki je bila dana vsake 4 tedne. Na podlagi populacijskega farmakokinetičnega modeliranja je bila povprečna koncentracija oktreotida v stanju dinamičnega ravnovesja 3,1 ng/ml, kar je podobno kot pri kratkodelujočem oktreotidu, ki se daje subkutano v odmerku 0,25 mg trikrat na dan (3,2 ng/ml), vendar z manjšim dnevnim nihanjem.
Porazdelitev
Po podatkih, pridobljenih pri kratkodelujočem oktreotidu v obliki subkutane injekcije, je porazdelitveni volumen 0,27 l/kg. Vezava na proteine v plazmi je 65-%. Količina oktreotida, vezanega na krvne celice, je zanemarljiva.
Izločanje
Po podatkih, pridobljenih pri kratkodelujočem oktreotidu v obliki subkutane injekcije, se večina peptida izloči z blatom, medtem ko se približno 32 % odmerka izloči v nespremenjeni obliki z urinom.
Skupni telesni očistek je 160 ml/min.
Pri zdravilu Oczyesa je izločanje oktreotida omejeno s hitrostjo absorpcije z navideznim končnim razpolovnim časom 217 do 279 ur (9 do 12 dni).
Posebne populacije
Starostniki
Pri oktreotidu niso ugotovili pomembnega vpliva starosti (od 18 do 83 let) na farmakokinetiko oktreotida.
Okvara ledvic
Pri analizi 191 udeležencev študije z normalnim delovanjem ledvic (CLCR ≥ 90 ml/min), 24 udeležencev z blago ledvično okvaro (CLCR 60-89 ml/min) in 1 udeležencem z zmerno ledvično okvaro (CLCR 30-59 ml/min) niso ugotovili pomembnega vpliva očistka kreatinina (CLCR) na očistek oktreotida.
Okvarjeno delovanje ledvic ni vplivalo na skupno izpostavljenost (AUC) kratkodelujočemu oktreotidu v obliki subkutane injekcije.
Okvara jeter
Sposobnost izločanja je lahko zmanjšana pri bolnikih z jetrno cirozo, ne pa tudi pri bolnikih z maščobno boleznijo jeter.
Farmacevtski podatki - Oczyesa 20 mg
glicerol dioleat sojin fosfatidilholin brezvodni etanol
propilenglikol (E 1520) edetinska kislina etanolamin
Ne shranjujte v hladilniku.
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred kisikom in svetlobo.
1-ml napolnjen injekcijski peresnik, dobavljen v obliki enoodmerne sterilne brizge (steklo, tip I), pripravljene za uporabo, z batnim zamaškom (bromobutilna guma, prevlečena s fluoropolimerom), nevidno iglo (velikosti G 22) in zaščitno zaporko s ščitnikom igle (sintetična guma), nameščenim v avtoinjektorju.
Napolnjen injekcijski peresnik je zapakiran v zatesnjen aluminijast mošnjiček. Pakiranje vsebuje majhen bel valj, ki je priložen samo za namene shranjevanja.
Velikost pakiranja je 1 enoodmerni napolnjen injekcijski peresnik.
Navodila za uporabo
Samo za enkratno uporabo (zdravila Oczyesa napolnjen injekcijski peresnik ne uporabljajte ponovno). Ne uporabljajte zdravila Oczyesa napolnjen injekcijski peresnik, če na njem vidite znake poškodb.
Tega zdravila ne uporabljajte, če je ovojnina (škatla in mošnjiček) ali tesnilo poškodovano. Ne uporabljajte tega zdravila, če opazite vidne delce ali je zdravilo motno.
Za celotna navodila za uporabo glejte navodilo za uporabo. Odstranjevanje
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.