Tresiba 100 enot/ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku (FlexTouch)
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Tresiba 100 enot/ml
Zdravljenje sladkorne bolezni pri odraslih, mladostnikih in otrocih, starih 1 leto in več.
Odmerjanje
To zdravilo je bazalni insulin za subkutano uporabo enkrat na dan; aplicira se ga lahko kadar koli v teku dneva, po možnosti pa vsak dan ob istem času.
Moč insulinskih analogov, tudi insulina degludek, izražamo v enotah. Ena (1) enota insulina degludek ustreza 1 mednarodni enoti humanega insulina, 1 enoti insulina glargin (100 enot/ml) ali 1 enoti insulina detemir.
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je to zdravilo mogoče uporabljati sámo ali v katerih koli
kombinacijah s peroralnimi antidiabetiki, z agonisti receptorjev GLP-1 in bolusnim insulinom (glejte poglavje 5.1).
Pri sladkorni bolezni tipa 1 je treba zdravilo Tresiba uporabljati v kombinaciji s kratko-/hitrodelujočim insulinom za kritje potreb po insulinu ob obrokih.
Zdravilo Tresiba je treba odmerjati glede na potrebe posameznega bolnika. Urejenost glikemije je
priporočljivo optimizirati s prilagajanjem odmerka glede na koncentracijo glukoze v plazmi na tešče.
V primeru večje telesne dejavnosti, spremenjene običajne prehrane ali spremljajoče bolezni bo morda potrebna prilagoditev odmerka.
Zdravilo Tresiba 100 enot/ml in zdravilo Tresiba 200 enot/ml FlexTouch raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Zdravilo Tresiba je na voljo v dveh jakostih in pri obeh se potrebni odmerek meri v enotah. Odmerni koraki pa se med različnima koncentracijama zdravila razlikujejo.
- Pri zdravilu Tresiba 100 enot/ml se lahko izbere odmerek 1-80 enot na injiciranje, v korakih po 1 enoto.
- Pri zdravilu Tresiba 200 enot/ml se lahko izbere odmerek 2-160 enot na injiciranje, v korakih po 2 enoti. Odmerek se injicira v polovičnem volumnu raztopine v primerjavi z ostalimi bazalnimi insulinskimi zdravili s koncentracijo 100 enot/ml.
Izbirnik odmerka kaže odmerek v enotah, ne glede na koncentracijo zdravila. Zato se pri prehodu bolnika na drugačno koncentracijo zdravila ne sme pretvarjati enot.
Zdravilo Tresiba 100 enot/ml FlexPen raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku Pri zdravilu Tresiba 100 enot/ml se lahko izbere odmerek 1-60 enot na injiciranje, v korakih po 1 enoto.
Prilagodljivost časa odmerjanja
V primerih, ko apliciranje ob istem času dneva ni mogoče, zdravilo Tresiba omogoča prilagodljivost v času apliciranja insulina (glejte poglavje 5.1). Zagotoviti je treba, da med dvema injiciranjima vedno mine vsaj 8 ur. Kliničnih izkušenj glede prilagodljivosti časa odmerjanja zdravila Tresiba pri otrocih in mladostnikih ni.
Bolniki, ki pozabijo odmerek, naj ga vzamejo, ko to ugotovijo, in potem nadaljujejo s predpisanim odmerjanjem enkrat na dan.
Začetek zdravljenja
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2
Priporočeni začetni dnevni odmerek je 10 enot, čemur sledi prilagoditev odmerjanja posamezniku.
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1
Zdravilo Tresiba je treba uporabljati enkrat na dan z insulinom ob obrokih, čemur mora slediti prilagoditev odmerjanja posamezniku.
Prehod z drugih insulinskih zdravil
Ob prehodu ter nekaj tednov po njem je priporočljivo skrbno spremljanje koncentracije glukoze v krvi. Odmerek in čas sočasnega zdravljenja s hitrodelujočimi ali kratkodelujočimi insulinskimi zdravili ali drugo spremljajoče zdravljenje sladkorne bolezni bo morda treba prilagoditi.
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2
Odmerek bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, ki prehajajo z bazalnega zdravljenja enkrat na dan, bazalno-bolusnega zdravljenja, zdravljenja s pripravljeno mešanico ali mešanico, ki so jo pripravijo sami, lahko pretvorimo v odmerek zdravila Tresiba v razmerju enot ena proti ena glede na prej uporabljani bazalni insulin; odmerek je nato treba individualno prilagoditi.
Zmanjšanje odmerka za 20 % glede na predhodni odmerek bazalnega insulina s kasnejšimi individualnimi prilagoditvami odmerka pride v poštev pri:
- prehodu z bazalnega insulina dvakrat na dan na zdravilo Tresiba,
- prehodu z insulina glargin (300 enot/ml) na zdravilo Tresiba.
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 pride v poštev zmanjšanje odmerka za 20 % glede na predhodni odmerek bazalnega insulina ali bazalne komponente sheme stalne subkutane infuzije s kasnejšimi individualnimi prilagoditvami odmerka glede na glikemični odziv.
Uporaba zdravila Tresiba v kombinaciji z agonisti receptorjev GLP-1 pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2
Pri dodajanju zdravila Tresiba k zdravljenju z agonistom receptorjev GLP-1 je priporočeni začetni dnevni odmerek zdravila Tresiba 10 enot, nato pa je treba odmerek prilagoditi vsakemu bolniku posebej.
Pri dodajanju agonista receptorjev GLP-1 k zdravljenju z zdravilom Tresiba je odmerek zdravila Tresiba priporočljivo zmanjšati za 20 %, da se zmanjša tveganje za pojav hipoglikemije. Kasneje je treba odmerek prilagoditi vsakemu bolniku posebej.
Posebne skupine bolnikov
Starejši (≥ 65 let)
Zdravilo Tresiba se lahko uporablja pri starejših. Koncentracijo glukoze v krvi starejših bolnikov je treba spremljati pozorneje ter odmerek insulina individualno prilagoditi (glejte poglavje 5.2).
Ledvična in jetrna okvara
Zdravilo Tresiba se lahko uporablja pri bolnikih z ledvično in jetrno okvaro. Koncentracijo glukoze v krvi bolnikov z ledvično ali jetrno okvaro je treba spremljati pozorneje ter odmerek insulina individualno prilagoditi (glejte poglavje 5.2).
Pediatrična populacija
Kliničnih izkušenj z uporabo tega zdravila pri otrocih, mlajših od 1 leta, ni. To zdravilo se lahko uporablja pri mladostnikih in otrocih, starih 1 leto in več (glejte poglavje 5.1). Pri zamenjavi bazalnega insulina z zdravilom Tresiba je pri vsakem bolniku posebej treba presoditi o zmanjšanju odmerka bazalnega in bolusnega insulina, da se zmanjša tveganje za pojav hipoglikemije (glejte poglavje 4.4).
Način uporabe
Zgolj subkutana uporaba.
Zdravila Tresiba se ne sme aplicirati intravensko, ker lahko povzroči hudo hipoglikemijo.
Tega zdravila se ne sme aplicirati intramuskularno, ker lahko povzroči spremembo v absorpciji.
Tega zdravila se ne sme uporabljati v infuzijskih črpalkah za insulin.
Zdravila Tresiba se ne sme izvleči iz vložka napolnjenega injekcijskega peresnika v injekcijsko brizgo
(glejte poglavje 4.4).
Zdravilo Tresiba se injicira subkutano v stegno, nadlaket ali trebušno steno. Znotraj istega predela je treba mesta injiciranja vedno menjavati, da se zmanjša tveganje za lipodistrofijo in kožno amiloidozo (glejte poglavji 4.4 in 4.8).
Bolnikom je treba naročiti, da morajo vsakič uporabiti novo iglo. Večkratna uporaba igel za injekcijske peresnike poveča tveganje, da se igla zamaši, kar ima lahko za posledico premajhen ali prevelik odmerek zdravila. Če se igla zamaši, morajo bolniki upoštevati napotke, ki so opisani v navodilu za uporabo injekcijskega peresnika (glejte poglavje 6.6).
Zdravilo Tresiba 100 enot/ml in zdravilo Tresiba 200 enot/ml FlexTouch raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Zdravilo Tresiba je na voljo v napolnjenem injekcijskem peresniku in je namenjeno za uporabo z injekcijskimi iglami NovoFine ali NovoTwist.
- Napolnjeni injekcijski peresnik 100 enot/ml omogoča aplikacijo od 1 do 80 enot v korakih po 1 enoto.
- Napolnjeni injekcijski peresnik 200 enot/ml omogoča aplikacijo od 2 do 160 enot v korakih po 2 enoti.
Zdravilo Tresiba 100 enot/ml Penfill raztopina za injiciranje v vložku
Zdravilo Tresiba je na voljo v vložku in je namenjeno za uporabo s sistemi za dajanje insulina Novo Nordisk in injekcijskimi iglami NovoFine ali NovoTwist.
Zdravilo Tresiba 100 enot/ml FlexPen raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku Zdravilo Tresiba je na voljo v napolnjenem injekcijskem peresniku in je namenjeno za uporabo z injekcijskimi iglami NovoFine ali NovoTwist. Zdravilo Tresiba FlexPen omogoča aplikacijo od 1 do 60 enot v korakih po 1 enoto.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Hipoglikemija
Izpustitev obroka ali nenačrtovana, naporna telesna dejavnost lahko povzročita hipoglikemijo.
Hipoglikemija se lahko pojavi, če je odmerek insulina prevelik glede na potrebo po insulinu (glejte
Pri otrocih je treba poskrbeti, da odmerki insulina (še posebej pri bazalno-bolusnih shemah zdravljenja) ustrezajo vnosu hrane in telesni dejavnosti, da se zmanjša tveganje za pojav hipoglikemije.
Bolnikom, ki se jim uravnanost glikemije zelo izboljša (npr. z intenziviranim insulinskim zdravljenjem), se običajni opozorilni simptomi hipoglikemije lahko spremenijo in jih je s to možnostjo treba seznaniti. Pri bolnikih, ki imajo sladkorno bolezen že dolgo, lahko običajni opozorilni simptomi izginejo.
Spremljajoče bolezni, posebno okužbe in zvišana telesna temperatura, ponavadi zvečajo bolnikovo potrebo po insulinu. Sočasne bolezni ledvic, jeter ali nadledvične žleze, hipofize ali ščitnice lahko zahtevajo spremembo odmerka insulina.
Kot velja za druga bazalna insulinska zdravila, lahko podaljšani učinek zdravila Tresiba upočasni
okrevanje po hipoglikemiji.
Hiperglikemija
V primerih hude hiperglikemije se priporoča apliciranje hitrodelujočega insulina.
Neustrezno odmerjanje in/ali prekinitev zdravljenja lahko pri bolnikih, ki potrebujejo insulin, povzroči hiperglikemijo in morebiti tudi diabetično ketoacidozo. Spremljajoče bolezni, posebno okužbe, lahko povzročijo hiperglikemijo in zvečajo bolnikovo potrebo po insulinu.
Prvi simptomi hiperglikemije se ponavadi razvijejo postopoma, v nekaj urah ali dneh. Vključujejo žejo, pogostejše uriniranje, navzejo, bruhanje, zaspanost, pordelo suho kožo, suha usta, izgubo apetita in acetonski zadah. Pri sladkorni bolezni tipa 1 nezdravljene hiperglikemije vodijo v diabetično ketoacidozo, ki je lahko smrtna.
Prehod z drugih insulinskih zdravil
Prehod bolnika na drugo vrsto, znamko ali proizvajalca insulina mora potekati pod zdravniškim nadzorom in ima lahko za posledico spremembo odmerka.
Bolezni kože in podkožja
Bolnike je treba poučiti, naj nenehno menjavajo mesto injiciranja, da se zmanjša tveganje za pojav lipodistrofije in kožne amiloidoze. Po injiciranju insulina na mesta, kjer se pojavijo ti učinki, obstaja potencialno tveganje za zapoznelo absorpcijo insulina in poslabšan glikemični nadzor. Poročali so, da nenadna sprememba mesta injiciranja na neprizadeto območje privede do hipoglikemije. Po menjavi mesta injiciranja s prizadetega predela na neprizadet predel se priporoča spremljanje glukoze v krvi, v poštev pa pride tudi prilagoditev odmerkov antidiabetičnih zdravil.
Kombinacija pioglitazona in insulinskih zdravil
Poročali so o primerih srčnega popuščanja med uporabo pioglitazona v kombinaciji z insulinom, zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja za srčno popuščanje. To je treba upoštevati pri načrtovanju zdravljenja s kombinacijo pioglitazona in zdravila Tresiba. Pri uporabi te kombinacije je treba pri bolnikih opazovati morebiten pojav znakov in simptomov srčnega popuščanja, pridobivanja telesne mase in prisotnosti edema. Če pride do poslabšanja srčnih simptomov, je treba zdravljenje s pioglitazonom prekiniti.
Očesne bolezni
Intenziviranje insulinskega zdravljenja s hitrim izboljšanjem urejenosti glikemije lahko spremlja prehodno poslabšanje diabetične retinopatije, medtem ko dolgoročno izboljšana urejenost glikemije zmanjša tveganje za napredovanje diabetične retinopatije.
Preprečevanje napak pri zdravljenju
Bolnike je treba opozoriti, da pred injiciranjem vedno preverijo nalepko insulina, da po pomoti ne zamenjajo dveh različnih jakosti zdravila Tresiba, kot tudi drugih insulinskih zdravil.
Bolniki morajo pogledati števec odmerka na injekcijskem peresniku, da se prepričajo, da so izbrali željeno število enot. Torej je zmožnost bolnikov, da lahko odčitajo število izbranih enot na števcu odmerka, pogoj, da si lahko sami injicirajo zdravilo. Bolnikom, ki so slepi ali slabo vidijo, je treba naročiti, da si morajo vedno poiskati pomoč pri osebi, ki dobro vidi in je usposobljena za uporabo injekcijskega peresnika.
Da bi se izognili napakam pri odmerjanju in morebitnemu prevelikemu odmerjanju, zdravstveni delavci in bolniki nikoli ne smejo uporabiti injekcijske brizge, da bi z njo izvlekli zdravilo iz vložka napolnjenega injekcijskega peresnika.
Če se igla zamaši, mora bolnik upoštevati napotke, ki so opisani v navodilu za uporabo injekcijskega peresnika (glejte poglavje 6.6).
Protitelesa proti insulinu
Uporaba insulina lahko povzroči nastanek protiteles proti insulinu. V redkih primerih je zaradi prisotnosti takšnih protiteles proti insulinu treba prilagoditi odmerek insulina, da bi odpravili nagnjenost k hiperglikemiji ali hipoglikemiji.
Natrij
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije uporabljenega zdravila.
Za številna zdravila je znano, da vplivajo na presnovo glukoze. Potrebo po insulinu lahko zmanjšajo naslednje snovi:
peroralni antidiabetiki, agonisti receptorja GLP-1, zaviralci monoaminooksidaze (zaviralci MAO),
antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, zaviralci angiotenzinske konvertaze (zaviralci ACE), salicilati, anabolni steroidi in sulfonamidi.
Potrebo po insulinu lahko zvečajo naslednje snovi:
peroralni kontraceptivi, tiazidi, glukokortikoidi, ščitnični hormoni, simpatikomimetiki, rastni hormon in
danazol.
Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko prikrijejo simptome hipoglikemije.
Oktreotid in lanreotid lahko potrebo po insulinu zvečata ali zmanjšata.
Alkohol lahko poveča ali zmanjša hipoglikemični učinek insulina.
Nosečnost
Uporabo zdravila Tresiba pri nosečnicah s sladkorno boleznijo so raziskali v intervencijskem preskušanju (glejte poglavje 5.1). Zmeren obseg podatkov o nosečnicah (več kot 400 izidov nosečnosti) iz kliničnih preskušanj in obdobja po prihodu zdravila na trg ne kaže malformacijskih ali toksičnih učinkov na plod/novorojenčka. Študije vpliva na sposobnost razmnoževanja na živalih niso pokazale razlik v embriotoksičnosti ali teratogenosti med insulinom degludek in humanim insulinom.
Zdravljenje z zdravilom Tresiba pride med nosečnostjo v poštev, če je klinično potrebno.
Na splošno sta pri ženskah s sladkorno boleznijo med celotno nosečnostjo in pred nameravano nosečnostjo priporočljiva intenzivnejša kontrola koncentracije glukoze v krvi in spremljanje nosečnice. Potreba po insulinu se v prvem trimesečju ponavadi zmanjša, potem pa se v drugem in tretjem trimesečju zveča. Po porodu se potreba po insulinu običajno hitro vrne na vrednosti pred nosečnostjo. Priporočljivo je skrbno nadzorovanje glukoze in individualno prilagajanje odmerka insulina.
Dojenje
Kliničnih izkušenj z uporabo zdravila Tresiba med dojenjem ni. Pri podganah se je insulin degludek izločal v mleko; koncentracija v mleku je bila nižja kot v plazmi.
Ni znano, ali se insulin degludek izloča v materino mleko. Presnovnih učinkov na dojene
novorojenčke/dojenčke se ne pričakuje.
Plodnost
Študije vpliva na sposobnost razmnoževanja na živalih z insulinom degludek ne kažejo neželenih učinkov na plodnost.
To zdravilo nima ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Vseeno pa lahko hipoglikemija poslabša bolnikovo zmožnost koncentracije in reagiranja. To je lahko nevarno v okoliščinah, v katerih sta ti zmožnosti posebej pomembni (npr. pri vožnji avta ali upravljanju strojev).
Bolnikom je treba svetovati, naj upoštevajo ustrezne previdnostne ukrepe, da bi se izognili hipoglikemiji med upravljanjem vozila. To je posebej pomembno pri bolnikih z zmanjšanim ali odsotnim zaznavanjem opozorilnih znakov hipoglikemije in pri tistih, ki imajo pogoste hipoglikemije. V takšnih okoliščinah je treba pretehtati, ali je priporočljivo, da bolnik vozi.
Povzetek varnostnega profila
Najpogosteje opisani neželeni učinek med zdravljenjem je hipoglikemija (glejte poglavje »Opis izbranih neželenih učinkov« v nadaljevanju).
Preglednica neželenih učinkov
Spodaj navedeni neželeni učinki temeljijo na podatkih iz kliničnih preskušanj in so razvrščeni po MedDRA organskih sistemih. Skupine pogostnosti so opredeljene po naslednjem dogovoru: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do
< 1/1000), zelo redki (< 1/10 000) in neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih
podatkov).
| Organski sistem | Pogostnost | Neželeni učinek |
| Bolezni imunskega sistema | redki | preobčutljivosturtikarija |
| Presnovne in prehranske motnje | zelo pogosti | hipoglikemija |
| Bolezni kože in podkožja | občasni | lipodistrofija |
| neznana pogostnost | kožna amiloidoza† | |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | pogosti | reakcije na mestu injiciranja |
| občasni | periferni edem |
†Neželen učinek zdravila iz virov po prihodu zdravila na trg.
Opis izbranih neželenih učinkov
Bolezni imunskega sistema
Insulinska zdravila lahko povzročijo alergijske reakcije. Takojšnje alergijske reakcije na insulin ali
pomožne snovi so potencialno smrtno nevarne.
Pri zdravilu Tresiba so o preobčutljivosti (ki se kaže v obliki otekanja jezika in ustnic, driske, navzeje, utrujenosti in srbenja) in urtikariji poročali redko.
Hipoglikemija
Hipoglikemija se lahko pojavi, če je odmerek insulina prevelik glede na potrebo po insulinu. Huda hipoglikemija lahko povzroči nezavest in/ali konvulzije in ima lahko za posledico prehodno ali trajno okvaro delovanja možganov ali celo smrt. Simptomi hipoglikemije se ponavadi razvijejo nenadoma. Obsegajo lahko hladno znojenje, hladno bledo kožo, izčrpanost, živčnost ali tremor, tesnobnost, nenavadno utrujenost ali šibkost, zmedenost, težave s koncentracijo, zaspanost, čezmerno lakoto, motnje vida, glavobol, navzejo in palpitacije.
Bolezni kože in podkožja
Na mestu injiciranja se lahko pojavita lipodistrofija (vključno z lipohipertrofijo in lipoatrofijo) in
kožna amiloidoza in upočasnita lokalno absorpcijo insulina. Stalno menjavanje mesta injiciranja
znotraj določenega predela injiciranja lahko pripomore k zmanjšanju ali preprečevanju teh učinkov
(glejte poglavje 4.4).
Reakcije na mestu injiciranja
Pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Tresiba, so se pojavile reakcije na mestu injiciranja (vključno s hematomom na mestu injiciranja, bolečino, krvavitvijo, eritemom, vozlički, oteklino, spremembo barve, srbenjem, toploto in zatrdlino na mestu injiciranja). Te reakcije so ponavadi blage in prehodne in med nadaljevanjem zdravljenja ponavadi izginejo.
Pediatrična populacija
Otroci in mladostniki do 18. leta starosti so zdravilo Tresiba dobivali za preučitev farmakokinetičnih lastnosti (glejte poglavje 5.2). Varnost in učinkovitost sta bili dokazani v dolgoročnem preskušanju pri otrocih, starih od 1 leta do 18 let. Pri pediatrični populaciji se neželeni učinki po pogostnosti, vrsti in resnosti ne razlikujejo od neželenih učinkov, ugotovljenih v splošni populaciji bolnikov s sladkorno boleznijo (glejte poglavje 5.1).
Druge posebne skupine bolnikov
Pogostnost, vrsta in izrazitost neželenih učinkov, opaženih pri starejših in bolnikih z okvaro ledvic ali jeter, na podlagi kliničnih izkušenj ne kažejo razlik v primerjavi s širšimi izkušnjami v splošni populaciji.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Specifičnega prevelikega odmerjanja insulina ni mogoče opredeliti. Vseeno pa se lahko postopoma razvije hipoglikemija, če so uporabljeni odmerki preveliki glede na bolnikovo potrebo.
-
Blage epizode hipoglikemije je mogoče zdraviti z zaužitjem glukoze ali drugih izdelkov, ki vsebujejo sladkor. Zato je priporočljivo, da bolniki s sladkorno boleznijo vedno nosijo pri sebi živila, ki vsebujejo sladkor.
-
Hude epizode hipoglikemije, kjer si bolnik sam ne more pomagati, je mogoče zdraviti z glukagonom ali z glukozo, ki jo intravensko aplicira zdravstveni delavec. Glukozo je treba dati intravensko v primeru, da se bolnik v 10 do 15 minutah ne odzove na glukagon. Ko se bolnik zave, je priporočljivo, da zaužije ogljikove hidrate za preprečitev ponovitve hude hipoglikemije.
Farmakološke lastnosti - Tresiba 100 enot/ml
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za zdravljenje diabetesa, insulini in analogi za injiciranje z dolgotrajnim delovanjem. Oznaka ATC: A10AE06.
Mehanizem delovanja
Insulin degludek se specifično veže na človeški receptor za insulin in ima enake farmakološke učinke
kot humani insulin.
Insulin znižuje koncentracijo glukoze v krvi, tako da olajša njen privzem po vezavi insulina na
receptorje na mišičnih in maščobnih celicah in hkrati zavre sproščanje glukoze iz jeter.
Farmakodinamični učinki
Zdravilo Tresiba je bazalni insulin, ki po subkutanem injiciranju tvori topne multiheksamere. Tako nastane depo, iz katerega se insulin degludek stalno in počasi absorbira v krvni obtok, zaradi česar je zniževanje koncentracije glukoze enakomerno in stabilno (glejte sliko 1). V nasprotju z insulinom glargin je znižanje koncentracije glukoze med uporabo zdravila Tresiba enkrat na dan v 24-urnem obdobju enakomerno porazdeljeno med prvimi in drugimi 12 urami (AUCGIR, 0-12 h, SS/AUCGIR, skupaj,
Hitrost infuzije glukoze (mg/(kg*min))
SS = 0,5).
Čas od injiciranja insulina (v urah) Zdravljenje IDeg 0,6 enot/kg
Slika 1. Profil hitrosti infundiranja glukoze, glajen, stanje dinamičnega ravnovesja – povprečni profil 0–24 ur – IDeg 100 enot/ml 0,6 enot/kg - preskušanje 1987Trajanje delovanja zdravila Tresiba v terapevtskem območju odmerka je več kot 42 ur.
Stanje dinamičnega ravnovesja bo doseženo po 2–3 dneh uporabe zdravila.
Od dne do dne opažena variabilnost učinka insulina degludek na znižanje glukoze v enem odmernem intervalu od 0 do 24 ur v stanju dinamičnega ravnovesja (AUCGIR,τ,SS), izražena kot koeficient variacije, znaša 20 %, kar je značilno manj kot z insulinom glargin (100 enot/ml).
Celokupni učinek znižanja koncentracije glukoze se pri zdravilu Tresiba linearno povečuje s povečanjem odmerkov.
Celotni učinek na znižanje koncentracije glukoze je po uporabi enakih odmerkov zdravila Tresiba 100 enot/ml in 200 enot/ml podoben.
V farmakodinamiki tega zdravila ni klinično pomembne razlike med starejšimi in mlajšimi odraslimi
bolniki.
Klinična učinkovitost in varnost
Opravljenih je bilo 11 mednarodnih, kontroliranih, odprtih, randomiziranih, vzporednih kliničnih preskušanj z zdravljenjem do ciljnih vrednosti, ki so trajala 26 ali 52 tednov. V teh preskušanjih je zdravilo Tresiba prejemalo 4275 bolnikov (1.102 s sladkorno boleznijo tipa 1 in 3173 s sladkorno boleznijo tipa 2).
Delovanje zdravila Tresiba so preiskusili v odprtih preskušanjih pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 (preglednica 2), bolnikih, ki še niso prejemali insulina (uvedba insulinskega zdravljenja pri sladkorni bolezni tipa 2, preglednica 3) in pri bolnikih, ki so že uporabljali insulin (intenziviranje insulinskega zdravljenja pri sladkorni bolezni tipa 2, preglednica 4), in sicer tako odmerjanje vsak dan ob istem času kot tudi prilagodljivo odmerjanje (preglednica 5). Neinferiornost spremembe HbA1c od izhodišča do konca preskušanja je bila potrjena v vseh preskušanjih in v primerjavi z vsemi
primerjalnimi zdravili (insulin detemir in insulin glargin (100 enot/ml)). Čeprav je bilo zdravilo Tresiba v znižanju HbA1c v primerjavi z drugimi insulinskimi zdravili neinferiorno, je bilo v primerjavi s sitagliptinom statistično značilno superiorno (preglednica 4).
V prospektivno načrtovani metaanalizi sedmih odprtih, potrditvenih preskušanj z zdravljenjem do cilja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2 je bilo zdravilo Tresiba v primerjavi z insulinom glargin (100 enot/ml) (uporabljenim v skladu z navodili) superiorno, kar zadeva manjšega števila med zdravljenjem nastalih potrjenih hipoglikemij (vodeno s koristjo pri sladkorni bolezni tipa 2, glejte preglednico 1) in potrjenih nočnih hipoglikemij. Zmanjšanje števila hipoglikemij je bilo doseženo ob nižji povprečni koncentraciji glukoze v plazmi na tešče pri zdravilu Tresiba kot pri insulinu glargin.
Preglednica 1. Izidi metaanalize hipoglikemij| Potrjena hipoglikemija a | ||
| Ocenjeno razmerje tveganj (insulin degludek/insulin glargin) | Skupaj | Nočne |
| Sladkorna bolezen tipa 1 in tipa 2 (kumulativno) | 0,91* | 0,74* |
| Vzdrževalno obdobje b | 0,84* | 0,68* |
| Geriatrični bolniki ≥ 65 let | 0,82 | 0,65* |
| Sladkorna bolezen tipa 1 | 1,10 | 0,83 |
| Vzdrževalno obdobje b | 1,02 | 0,75* |
| Sladkorna bolezen tipa 2 | 0,83* | 0,68* |
| Vzdrževalno obdobje b | 0,75* | 0,62* |
| Samo bazalno zdravljenje pri bolnikih, ki še niso prejemali insulina | 0,83* | 0,64* |
*Statistično značilno a Potrjena hipoglikemija je bila opredeljena kot potrjena koncentracija glukoze v plazmi < 3,1 mmol/l ali potreba po pomoči druge osebe. Potrjena nočna hipoglikemija je bila opredeljena kot hipoglikemija med polnočjo in 6. uro zjutraj. b Pojavi od 16. tedna
Po dolgotrajnem zdravljenju z zdravilom Tresiba ni klinično pomembnega razvoja protiteles proti
insulinu.
Preglednica 2. Rezultati odprtih kliničnih preskušanj pri sladkorni bolezni tipa 1| 52 tednov zdravljenja | 26 tednov zdravljenja | |||
| Tresiba1 | insulin glargin(100 enot/ml)1 | Tresiba1 | insulin detemir1 | |
| N | 472 | 157 | 302 | 153 |
| HbA1c (%) | ||||
| Konec preskušanja | 7,3 | 7,3 | 7,3 | 7,3 |
| Povprečna sprememba | -0,40 | -0,39 | -0,73 | -0,65 |
| Razlika: -0,01 [-0,14; 0,11] | Razlika: -0,09[-0,23;0,05] | |||
| Glukoza v plazmi na tešče (mmol/l) | ||||
| Konec preskušanja | 7,8 | 8,3 | 7,3 | 8,9 |
| Povprečna sprememba | -1,27 | -1,39 | -2,60 | -0,62 |
| Razlika: -0,33 [-1,03; 0,36] | Razlika: -1,66 [-2,37; -0,95] | |||
| Delež hipoglikemij (na bolnik-let izpostavljenosti) | ||||
| Hude | 0,21 | 0,16 | 0,31 | 0,39 |
| Potrjene2 | 42,54 | 40,18 | 45,83 | 45,69 |
| Razmerje: 1,07 [0,89;1,28] | Razmerje: 0,98 [0,80;1,20] | |||
| Potrjene nočne2 | 4,41 | 5,86 | 4,14 | 5,93 |
| Razmerje: 0,75 [0,59;0,96] | Razmerje: 0,66 [0,49;0,88] | |||
1 Shema enkrat na dan + insulin aspart za kritje potreb po insulinu ob obrokih.
2 Potrjena hipoglikemija je bila opredeljena kot potrjena koncentracija glukoze v plazmi < 3,1 mmol/l ali potreba po pomoči druge osebe. Potrjena nočna hipoglikemija je bila opredeljena kot hipoglikemija med polnočjo in 6. uro zjutraj.
Preglednica 3. Rezultati odprtih kliničnih preskušanj pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki še niso prejemali insulina (uvedba insulinskega zdravljenja)| 52 tednov zdravljenja | 26 tednov zdravljenja | |||
| Tresiba1 | insulin glargin(100 enot/ml)1 | Tresiba1 | insulin glargin(100 enot/ml)1 | |
| N | 773 | 257 | 228 | 229 |
| HbA1c (%) | ||||
| Konec preskušanja | 7,1 | 7,0 | 7,0 | 6,9 |
| Povprečna sprememba | -1,06 | -1,19 | -1,30 | -1,32 |
| Razlika: 0,09 [-0,04; 0,22] | Razlika: 0,04 [-0,11; 0,19] | |||
| Glukoza v plazmi na tešče (mmol/l) | ||||
| Konec preskušanja | 5,9 | 6,4 | 5,9 | 6,3 |
| Povprečna sprememba | -3,76 | -3,30 | -3,70 | -3,38 |
| Razlika: -0,43 [-0,74; -0,13] | Razlika: -0,42 [-0,78; -0,06] | |||
| Delež hipoglikemij (na bolnik-let izpostavljenosti) | ||||
| Hude | 0 | 0,02 | 0 | 0 |
| Potrjene2 | 1,52 | 1,85 | 1,22 | 1,42 |
| Razmerje: 0,82 [0,64;1,04] | Razmerje: 0,86 [0,58;1,28] | |||
| Potrjene nočne2 | 0,25 | 0,39 | 0,18 | 0,28 |
| Razmerje: 0,64 [0,42;0,98] | Razmerje: 0,64 [0,30;1,37] | |||
1 Shema enkrat na dan + metformin ± zaviralec DPP-4.
2 Potrjena hipoglikemija je bila opredeljena kot potrjena koncentracija glukoze v plazmi < 3,1 mmol/l ali potreba po pomoči druge osebe. Potrjena nočna hipoglikemija je bila opredeljena kot hipoglikemija med polnočjo in 6. uro zjutraj.
Preglednica 4. Rezultati odprtih kliničnih preskušanj pri sladkorni bolezni tipa 2: levo - bolniki, ki so pred tem že uporabljali bazalni insulin, desno - bolniki, ki še niso uporabljali insulina| 52 tednov zdravljenja | 26 tednov zdravljenja | |||
| Tresiba1 | Insulin glargin(100 enot/ml)1 | Tresiba2 | Sitagliptin2 | |
| N | 744 | 248 | 225 | 222 |
| HbA1c (%) | ||||
| Konec preskušanja | 7,1 | 7,1 | 7,2 | 7,7 |
| Povprečna sprememba | -1,17 | -1,29 | -1,56 | -1,22 |
| Razlika: 0,08 [-0,05; 0,21] | Razlika: -0,43 [-0,61; -0,24] | |||
| Glukoza v plazmi na tešče (mmol/l) | ||||
| Konec preskušanja | 6,8 | 7,1 | 6,2 | 8,5 |
| Povprečna sprememba | -2,44 | -2,14 | -3,22 | -1,39 |
| Razlika: -0,29 [-0,65; 0,06] | Razlika: -2,17 [-2,59; -1,74] | |||
| Delež hipoglikemij (na bolnik-let izpostavljenosti) | ||||
| Hude hipoglikemije | 0,06 | 0,05 | 0,01 | 0 |
| Potrjene3 | 11,09 | 13,63 | 3,07 | 1,26 |
| Razmerje: 0,82 [0,69;0,99] | Razmerje: 3,81 [2,40;6,05] | |||
| Potrjene nočne3 | 1,39 | 1,84 | 0,52 | 0,30 |
| Razmerje: 0,75 [0,58;0,99] | Razmerje: 1,93 [0,90;4,10] | |||
1 Shema enkrat na dan + insulin aspart za kritje potreb po insulinu ob obrokih ± metformin ± pioglitazon
2 Shema enkrat na dan ± metformin, sulfonilsečnina/glinid ± pioglitazon
3 Potrjena hipoglikemija je bila opredeljena kot potrjena koncentracija glukoze v plazmi < 3,1 mmol/l ali potreba po pomoči druge osebe. Potrjena nočna hipoglikemija je bila opredeljena kot hipoglikemija med polnočjo in 6. uro zjutraj.
Preglednica 5. Rezultati odprtega kliničnega preskušanja s prilagodljivim odmerjanjem zdravila Tresiba pri sladkorni bolezni tipa 2| 26 tednov zdravljenja | |||
| Tresiba1 | Tresiba Flex2 | insulin glargin(100 enot/ml)3 | |
| N | 228 | 229 | 230 |
| HbA1c (%) | |||
| Konec preskušanja | 7,3 | 7,2 | 7,1 |
| Povprečna sprememba | -1,07 | -1,28 | -1,26 |
| Razlika: -0,13 [-0,29; 0,03] 5 | Razlika: 0,04 [-0,12; 0,20] | ||
| Glukoza v plazmi na tešče (mmol/l) | |||
| Konec preskušanja | 5,8 | 5,8 | 6,2 |
| Povprečna sprememba od izhodišča | -2,91 | -3,15 | -2,78 |
| Razlika: 0,05 [-0,45; -0,35] 5 | Razlika: -0,42 [-0,82; -0,02] | ||
| Delež hipoglikemij (na bolnik-let izpostavljenosti) | |||
| Hude | 0,02 | 0,02 | 0,02 |
| Potrjene4 | 3,63 | 3,64 | 3,48 |
| Razmerje: 1,10 [0,79;1,52] 6 | Razmerje: 1,03 [0,75;1,40] | ||
| Potrjene nočne4 | 0,56 | 0,63 | 0,75 |
| Razmerje: 1,18 [0,66;2,12] 6 | Razmerje: 0,77 [0,44;1,35] | ||
1 Shema enkrat na dan (ob glavnem obroku zvečer) + eden ali dva od naslednjih peroralnih antidiabetikov: sulfonilsečnina,
metformin ali zaviralec DPP-4.
2 Prilagodljiva shema enkrat na dan (presledki med odmerki približno 8-40 ur) + eden ali dva od naslednjih peroralnih
antidiabetikov: sulfonilsečnina, metformin ali zaviralec DPP-4.
3 Shema enkrat na dan + eden ali dva od naslednjih peroralnih antidiabetikov: sulfonilsečnina, metformin ali zaviralec DPP-4.
4 Potrjena hipoglikemija je bila opredeljena kot potrjena koncentracija glukoze v plazmi < 3,1 mmol/l ali potreba po pomoči druge osebe. Potrjena nočna hipoglikemija je bila opredeljena kot hipoglikemija med polnočjo in 6. uro zjutraj.
5 To je razlika med Tresiba Flex – Tresiba.
6 To je razmerje med Tresiba Flex/Tresiba.
V 104-tedenskem kliničnem preskušanju je 57 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 pri zdravljenju z zdravilom Tresiba (insulin degludek) v kombinaciji z metforminom doseglo ciljno
vrednost HbA1c < 7,0 %. Preostali bolniki so ostali v 26-tedenskem odprtem preskušanju in so bili randomizirani na dodatek liraglutida ali dodatek enega odmerka insulina aspart (ob največjem obroku). Da bi zmanjšali tveganje za hipoglikemijo, so v skupini z insulinom degludek + liraglutidom odmerek insulina zmanjšali za 20 %. Dodatek liraglutida je bil povezan s statistično pomembno večjim zmanjšanjem vrednosti HbA1c (-0,73 % pri liraglutidu v primerjavi z -0,40 % pri primerjalnem zdravilu, ocenjeno povprečje) in telesne mase (-3,03 v primerjavi z 0,72 kg, ocenjeno povprečje). Pri dodatku liraglutida je bil delež hipoglikemičnih epizod (na bolnik-let izpostavljenosti) statistično pomembno manjši kot pri dodatku enega odmerka insulina aspart (1,0 v primerjavi z 8,15; razmerje: 0,13; 95 % IZ: 0,08 do 0,21).
Poleg tega sta bili zaključeni dve 64-tedenski, kontrolirani, dvojno slepi, randomizirani, navzkrižni preskušanji z zdravljenjem do cilja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 (501 bolnik) ali sladkorno boleznijo tipa 2 (721 bolnikov) in z najmanj enim dejavnikom tveganja za hipoglikemijo. Bolniki so bili randomizirani na zdravilo Tresiba ali insulin glargin (100 enot/ml), čemur je sledila zamenjava zdravila. V preskušanjih je bil ocenjen delež hipoglikemije po zdravljenju z zdravilom Tresiba v primerjavi z insulinom glargin (100 enot/ml) (glejte preglednico 6).
Preglednica 6. Rezultati dvojno slepih, navzkrižnih kliničnih preskušanj pri sladkorni bolezni tipa 1 in tipa 2| Sladkorna bolezen tipa 1 | Sladkorna bolezen tipa 2 | |||
| Tresiba1 | insulin glargin(100 enot/ml)1 | Tresiba2 | insulin glargin(100 enot/ml)2 | |
| N | 501 | 721 | ||
| HbA1c (%) | ||||
| Izhodišče | 7,6 | 7,6 | ||
| Konec zdravljenja | 6,9 | 6,9 | 7,1 | 7,0 |
| Glukoza v plazmi na tešče (mmol/l) | ||||
| Izhodišče | 9,4 | 7,6 | ||
| Konec zdravljenja | 7,5 | 8,4 | 6,0 | 6,1 |
| Delež hude hipoglikemije3 | ||||
| Vzdrževalno obdobje4 | 0,69 | 0,92 | 0,05 | 0,09 |
| Razmerje: 0,65 [0,48; 0,89] | Razmerje: 0,54 [0,21; 1,42] | |||
| Delež hude ali s koncentracijo glukoze v krvi potrjene simptomatske hipoglikemije3,5 | ||||
| Vzdrževalno obdobje 4 | 22,01 | 24,63 | 1,86 | 2,65 |
| Razmerje: 0,89 [0,85; 0,94] | Razmerje: 0,70 [0,61; 0,80] | |||
| Delež hude ali s koncentracijo glukoze v krvi potrjene simptomatske nočne hipoglikemije3,5 | ||||
| Vzdrževalno obdobje4 | 2,77 | 4,29 | 0,55 | 0,94 |
| Razmerje: 0,64 [0,56; 0,73] | Razmerje: 0,58 [0,46; 0,74] | |||
1 Pri shemi enkrat na dan + insulin aspart za kritje potreb po insulinu ob obrokih.
2 Pri shemi enkrat na dan ± peroralni antidiabetiki (kakršna koli kombinacija metformina, zaviralca dipeptidil-peptidaze 4, zaviralca alfa glukozidaze, tiazolidindionov in zaviralca natrijevega glukoznega koprenašalca 2).
3 Na bolnik-let izpostavljenosti.
4 Epizode od 16. tedna v vsakem obdobju zdravljenja.
5 S koncentracijo glukoze v krvi potrjena simptomatska hipoglikemija je bila opredeljena kot epizode s potrjeno koncentracijo glukoze v plazmi, manjšo kot 3,1 mmol/l, s simptomi, značilnimi za hipoglikemijo. Potrjena nočna hipoglikemija je bila opredeljena kot hipoglikemija med polnočjo in 6. uro zjutraj.
Vrednotenje vplivov na srčno-žilni sistem
DEVOTE je bilo randomizirano, dvojno slepo in s številom dogodkov omejeno klinično preskušanje z medianim trajanjem 2 leti, v katerem so primerjali zdravilo Tresiba in insulin glargin (100 enot/ml) glede varnosti za pojav srčno-žilnih dogodkov pri 7637 bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in z velikim tveganjem za srčno-žilne dogodke.
Primarna analiza je bil čas od randomizacije do prvega pojava katerega od 3 definiranih pomembnih srčno-žilnih neželenih dogodkov (Major Adverse Cardiovascular Events (MACE)): smrti zaradi srčno- žilnih zapletov, miokardnega infarkta brez smrtnega izida ali možganske kapi brez smrtnega izida.
Preskušanje je bilo načrtovano za ugotavljanje neinferiornosti, da bi izključili predhodno specificirano mejo tveganja 1,3 za razmerje ogroženosti za MACE pri primerjavi zdravila Tresiba z insulinom glargin. Varnost zdravila Tresiba glede pojava srčno-žilnih dogodkov v primerjavi z insulinom glargin je bila potrjena (razmerje ogroženosti 0,91 [0,78; 1,06]) (Slika 2).
Primarna analiza (3-komponentni MACE)
Smrt zaradi SŽ zapletov Možganska kap brez
smrtnega izida
MI brez smrtnega izida
Smrt zaradi katerega koli vzroka
Rezultati analiz podskupin (npr. spol, trajanje sladkorne bolezni, skupina s tveganjem za pojav srčno- žilnih dogodkov in predhodni režim insulina) so bili skladni s primarno analizo.
| Razmerje ogroženosti | insulin degludek | insulin glargin |
| (95 % IZ) | N (%) | N (%) |
| 0,91 (0,78-1,06) | 325 (8,51) | 356 (9,32) |
| 0,96 (0,76-1,21) | 136 (3,56) | 142 (3,72) |
| 0,90 (0,65-1,23) | 71 (1,86) | 79 (2,07) |
| 0,85 (0,68-1,06) | 144 (3,77) | 169 (4,43) |
| 0,91 (0,75-1,11) | 202 (5,29) | 221 (5,79) |
0,7 0,9 1 1,1 1,3
V prid insulinu degludek
V prid insulinu glargin
N: Število oseb s prvim dogodkom med kliničnim preskušanjem, ki ga je potrdil EAC. %: Odstotek oseb s prvim dogodkom, ki ga je potrdil EAC, ki se nanaša na število randomiziranih preiskovancev. EAC: Event adjudication committee. SŽ: Srčno-žilni. MI: Miokardni infarkt. IZ:
95 % interval zaupanja.
Slika 2. Drevesni diagram (“forest plot”) analize MACE s 3 komponentami in posameznih srčno-žilnih opazovanih dogodkov v kliničnem preskušanju DEVOTEV izhodišču je bil HbA1c 8,4 % v obeh skupinah in po 2 letih je bil HbA1c tako v skupini, ki je prejemala zdravilo Tresiba, kot v skupini, ki je prejemala insulin glargin, 7,5 %.
Zdravilo Tresiba je bilo superiorno v primerjavi z insulinom glargin zaradi manjšega deleža hudih hipoglikemičnih dogodkov in manjšega deleža bolnikov, pri katerih je prišlo do hude hipoglikemije. Delež hude nočne hipoglikemije je bil pri zdravilu Tresiba statistično značilno manjši v primerjavi z insulinom glargin (preglednica 7).
Preglednica 7. Rezultati preskušanja DEVOTE| Tresiba1 | insulin glargin(100 enot/ml)1 | |
| N | 3818 | 3819 |
| Delež hipoglikemije (na 100 bolnik-let opazovanja) | ||
| Huda | 3,70 | 6,25 |
| Razmerje pojavnosti: 0,60 [0,48; 0,76] | ||
| Huda nočna2 | 0,65 | 1,40 |
| Razmerje pojavnosti: 0,47 [0,31; 0,73] | ||
| Deleži bolnikov s hipoglikemijo (odstotek bolnikov) | ||
| Huda | 4,9 | 6,6 |
| Razmerje obetov: 0,73 [0,60; 0,89] | ||
1 Poleg standardne oskrbe pri sladkorni bolezni in srčno-žilnih boleznih.
2 Huda nočna hipoglikemija je bila opredeljena kot hipoglikemija med polnočjo in 6. uro zjutraj.
Nosečnost
Zdravilo Tresiba so raziskali v odprtem, randomiziranem, z učinkovino nadzorovanem kliničnem preskušanju, v katerem so nosečnice s sladkorno boleznijo tipa 1 zdravili z bazalno-bolusno shemo, v kateri je bil bazalni insulin zdravilo Tresiba (92 žensk) ali insulin detemir (96 žensk), oba v kombinaciji z insulinom aspart kot insulinom ob obrokih (EXPECT).
Zdravilo Tresiba je bilo na podlagi vrednosti HbA1c na zadnjem načrtovanem obisku z meritvijo HbA1c pred porodom (po 16. tednu nosečnosti) neinferiorno insulinu detemir. Poleg tega med nosečnostjo niso ugotovili razlik v urejenosti glikemije (sprememba HbA1c, glukoza v plazmi na tešče in PPG) med zdravljenima skupinama.
Med zdravilom Tresiba in insulinom detemir niso ugotovili klinično pomembnih razlik glede opazovanih dogodkov varnosti pri materah: hipoglikemij, prezgodnjih porodov in neželenih učinkov med nosečnostjo. O preeklampsiji so poročali pri 12 preiskovankah v skupini z zdravilom Tresiba (13,2 %) in pri 7 preiskovankah (7,4 %), ki so prejemale insulin detemir. O nenačrtovanem carskem rezu so poročali pri 23 preiskovankah (25,3 %), ki so prejemale zdravilo Tresiba, in pri
15 preiskovankah (16,0 %), ki so prejemale insulin detemir. Večina neželenih učinkov, o katerih so poročali v obeh skupinah, ni bila resnih, bili so blagi, malo verjetno povezani s preskušanim zdravilom in so imeli kot izid navedeno "okreval/minil". Pri preiskovankah, randomiziranih v preskušanje, ni bilo nobenega smrtnega primera.
Prav tako ni bilo perinatalnih ali neonatalnih smrti. Med zdravilom Tresiba in insulinom detemir niso opažali klinično pomembnih razlik glede opazovanih dogodkov nosečnosti (zgodnja smrt ploda, prisotnost večjih nepravilnosti, neonatalna hipoglikemija, perinatalna umrljivost, neonatalna umrljivost, makrosomija ploda, velik plod glede na gestacijsko starost in neželeni učinki pri dojenčku v 30 dneh po rojstvu).
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je odstopila od obveze za predložitev rezultatov preskušanj z zdravilom
Tresiba za:
-
novorojenčke in dojenčke, od rojstva do manj kot 12 mesecev starosti, s sladkorno boleznijo tipa 1 ter za otroke, od rojstva do manj kot 10. leta starosti, s sladkorno boleznijo tipa 2 z utemeljitvijo, da se bolezen ali stanje, za katero je namenjeno to zdravilo, v tej podskupini pediatričnih bolnikov ne pojavlja (za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2);
Učinkovitost in varnost zdravila Tresiba so raziskovali v randomiziranem (v razmerju 1:1), nadzorovanem kliničnem preskušanju pri otrocih in mladostnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 v obdobju 26 tednov (n = 350), ki mu je sledilo 26-tedensko podaljšanje (n = 280). V skupino, ki je prejemala zdravilo Tresiba, je bilo vključenih 43 otrok, starih 1 – 5 let, 70 otrok, starih 6 – 11 let, in 61 mladostnikov, starih 12 – 17 let. Pri uporabi zdravila Tresiba v odmerku enkrat na dan je bilo zmanjšanje vrednosti HbA1c v 52. tednu podobno, zmanjšanje vrednosti glukoze v plazmi na tešče od izhodišča pa večje kot pri uporabi primerjalnega zdravila, insulina detemir, v odmerku enkrat ali dvakrat na dan. To je bilo doseženo s 30 % manjšimi dnevnimi odmerki zdravila Tresiba v primerjavi z insulinom detemir. Pri zdravilu Tresiba so bili deleži (dogodki na bolnik-let izpostavljenosti) hude hipoglikemije (opredelitev po ISPAD; 0,51 v primerjavi z 0,33), potrjene hipoglikemije (57,71 v primerjavi s 54,05) in potrjene nočne hipoglikemije (6,03 v primerjavi s 7,60) primerljivi z insulinom detemir. V obeh skupinah zdravljenja so pri otrocih, starih 6 – 11 let, poročali o številčno večjem deležu potrjene hipoglikemije kot v drugih starostnih skupinah. V skupini, ki je prejemala zdravilo Tresiba, so pri otrocih, starih 6 – 11 let, poročali o številčno večjem deležu hude hipoglikemije. Delež hiperglikemičnih epizod s ketozo je bil pomembno manjši pri uporabi zdravila Tresiba (0,68) v primerjavi z insulinom detemir (1,09). Pri uporabi zdravila Tresiba niso ugotovili težav z varnostjo v smislu neželenih učinkov in običajnih parametrov varnosti. Razvoj protiteles je bil redek in ni imel kliničnega pomena. Ekstrapolacija podatkov o učinkovitosti in varnosti, pridobljenih pri odraslih s sladkorno boleznijo tipa 2 ter mladostnikih in odraslih s sladkorno boleznijo tipa 1, podpira uporabo zdravila Tresiba pri mladostnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Absorpcija
Po subkutanem injiciranju nastanejo topni in stabilni multiheksameri, ki ustvarijo depo insulina v podkožnem tkivu. Monomeri insulina degludek se postopoma ločujejo od multiheksamerov, tako da se insulin degludek počasi in stalno sprošča v obtok.
Serumska koncentracija v stanju dinamičnega ravnovesja je dosežena v 2 do 3 dneh vsakodnevne uporabe zdravila Tresiba.
V prvih 24 urah zdravljenja enkrat na dan je bila izpostavljenost insulinu degludek enakomerno porazdeljena med prvimi in drugimi 12 urami. Razmerje med AUCIDeg,0-12h,SS in AUCIDeg,τ,SS je bilo 0,5.
Porazdelitev
Afiniteta insulina degludek za serumski albumin ustreza > 99 % vezavi na plazemske beljakovine v
človeški plazmi.
Biotransformacija
Razgradnja insulina degludek je podobna razgradnji človeškega insulina; vsi nastali presnovki so
neaktivni.
Izločanje
Hitrost absorpcije iz podkožnega tkiva je tista, ki določa razpolovni čas po subkutani uporabi zdravila Tresiba. Razpolovni čas zdravila Tresiba je približno 25 ur, neodvisno od odmerka.
Linearnost
Po subkutani uporabi odmerkov v terapevtskem odmernem območju je celotna izpostavljenost sorazmerna odmerku. V neposredni primerjavi so izpolnjene zahteve za bioekvivalentnost za zdravili Tresiba 100 enot/ml in Tresiba 200 enot/ml (na podlagi AUCIDeg,τ,SS in Cmax, IDeg,SS).
Spol
Farmakokinetične značilnosti tega zdravila se med spoloma ne razlikujejo.
Starejši, rasa, okvara ledvic ali jeter
Farmakokinetika insulina degludek se ne razlikuje med starejšimi in mlajšimi odraslimi bolniki, med rasami ter med zdravimi osebami in bolniki z okvaro ledvic ali jeter.
Pediatrična populacija
Farmakokinetične lastnosti insulina degludek pri otrocih (starih od 1 leta do 11 let) in mladostnikih (starih od 12 do 18 let) so v stanju dinamičnega ravnovesja primerljive s tistimi pri odraslih s sladkorno boleznijo tipa 1. Celotna izpostavljenost po enkratnem odmerku pa je pri otrocih in mladostnikih večja kot pri odraslih s sladkorno boleznijo tipa 1.
Farmacevtski podatki - Tresiba 100 enot/ml
glicerol metakrezol fenol
cinkov acetat
klorovodikova kislina (za uravnavanje pH) natrijev hidroksid (za uravnavanje pH) voda za injekcije
Tega zdravila se ne sme mešati s katerim koli drugim zdravilom.
Dodajanje snovi zdravilu Tresiba bi lahko povzročilo razgradnjo insulina degludek. Zdravila Tresiba se ne sme dodajati infuzijskim tekočinam.
30 mesecev
Tresiba 100 enot/ml FlexTouch/FlexPen raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Po prvem odprtju ali ko se uporablja kot rezerva, se lahko zdravilo shranjuje največ 8 tednov. Shranjujte pri temperaturi do 30 °C. Shranjujete lahko tudi v hladilniku (2 °C – 8 °C). Injekcijski peresnik naj bo pokrit s pokrovčkom za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Tresiba 200 enot/ml FlexTouch raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku Po prvem odprtju ali ko se uporablja kot rezerva, se lahko zdravilo shranjuje največ 8 tednov. Shranjujte pri temperaturi do 30 °C. Shranjujete lahko tudi v hladilniku (2 °C – 8 °C). Injekcijski peresnik naj bo pokrit s pokrovčkom za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Tresiba 100 enot/ml Penfill raztopina za injiciranje v vložku
Po prvem odprtju ali ko se uporablja kot rezerva, se lahko zdravilo shranjuje največ 8 tednov. Shranjujte pri temperaturi do 30 °C. Ne shranjujte v hladilniku. Vložke shranjujte v škatli za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Tresiba 100 enot/ml FlexTouch/FlexPen raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Pred prvo uporabo:
Shranjujte v hladilniku (2 °C – 8 °C). Ne zamrzujte.
Ne shranjujte v bližini hladilnega elementa.
Injekcijski peresnik naj bo pokrit s pokrovčkom za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Tresiba 200 enot/ml FlexTouch raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Pred prvo uporabo:
Shranjujte v hladilniku (2 °C – 8 °C). Ne zamrzujte.
Ne shranjujte v bližini hladilnega elementa.
Injekcijski peresnik naj bo pokrit s pokrovčkom za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Tresiba 100 enot/ml Penfill raztopina za injiciranje v vložku
Pred prvo uporabo:
Shranjujte v hladilniku (2 °C – 8 °C). Ne zamrzujte.
Ne shranjujte v bližini hladilnega elementa.
Vložke shranjujte v škatli za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Za pogoje shranjevanja po prvem odprtju zdravila glejte poglavje 6.3.
Tresiba 100 enot/ml FlexTouch raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku 3 ml raztopine v vložku (steklo tipa 1) z batom (halobutil) in plastjo laminirane gume (halobutil/poliizopren) v napolnjenem večodmernem injekcijskem peresniku (polipropilen) za enkratno uporabo.
Pakiranja z 1 (z iglami ali brez), s 5 (brez igel) in skupno pakiranje z 10 (2 škatli po 5, brez igel) napolnjenimi injekcijskimi peresniki.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Tresiba 200 enot/ml FlexTouch raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku 3 ml raztopine v vložku (steklo tipa 1) z batom (halobutil) in plastjo laminirane gume (halobutil/poliizopren) v napolnjenem večodmernem injekcijskem peresniku (polipropilen) za enkratno uporabo.
Pakiranja z 1 (z iglami ali brez), 2 (brez igel), s 3 (brez igel) ali s 5 (brez igel) in skupno pakiranje s 6 (2 škatli po 3, brez igel) napolnjenimi injekcijskimi peresniki.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Tresiba 100 enot/ml Penfill raztopina za injiciranje v vložku
3 ml raztopine v vložku (steklo tipa 1) z batom (halobutil) in plastjo laminirane gume (halobutil/poliizopren) v škatli.
Pakiranja s 5 ali z 10 vložki.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Tresiba 100 enot/ml FlexPen raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku 3 ml raztopine v vložku (steklo tipa 1) z batom (halobutil) in plastjo laminirane gume
(halobutil/poliizopren) v napolnjenem večodmernem injekcijskem peresniku (polipropilen) za
enkratno uporabo.
Pakiranje s 5 napolnjenimi injekcijskimi peresniki po 3 ml.
To zdravilo je namenjeno uporabi ene same osebe. Ne sme se ga znova polniti. Zdravila Tresiba se ne sme uporabiti, če raztopina ni bistra in brezbarvna. Zdravila Tresiba, ki je bilo zamrznjeno, se ne sme uporabiti.
Za vsako injiciranje je treba vedno uporabiti novo iglo. Igel se ne sme uporabiti večkrat. Bolnik naj po
vsakem injiciranju iglo zavrže.
Če se igla zamaši, mora bolnik upoštevati napotke, ki so opisani v navodilu za uporabo injekcijskega peresnika.
Odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.
Za podrobna navodila za uporabo glejte navodilo za uporabo.
Zdravilo Tresiba v napolnjenem injekcijskem peresniku je na voljo v dveh jakostih. Na nalepki na injekcijskem peresniku in ovojnini je jasno označeno “Tresiba 100 enot/ml” ali “Tresiba 200 enot/ml”.
Tresiba 100 enot/ml FlexTouch raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku Škatla in nalepka zdravila Tresiba 100 enot/ml sta svetlo zelene barve.
Napolnjen injekcijski peresnik je namenjen za uporabo z injekcijskimi iglami NovoFine/NovoTwist, dolžine do 8 mm. Omogoča aplikacijo od 1 do 80 enot v korakih po 1 enoto. Upoštevati je treba podrobna navodila, priložena napolnjenemu injekcijskemu peresniku.
Tresiba 200 enot/ml FlexTouch raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku Škatla in nalepka zdravila Tresiba 200 enot/ml sta temno zelene barve s črtastim predelom, jakost je navedena v rdečem okencu.
Napolnjen injekcijski peresnik je namenjen za uporabo z injekcijskimi iglami NovoFine/NovoTwist, dolžine do 8 mm. Omogoča aplikacijo od 2 do 160 enot v korakih po 2 enoti. Upoštevati je treba podrobna navodila, priložena napolnjenemu injekcijskemu peresniku.
Tresiba 100 enot/ml Penfill raztopina za injiciranje v vložku
Vložek je namenjen za uporabo s sistemi za dajanje insulina Novo Nordisk (trajne naprave za večkratno uporabo, ki niso vključene v pakiranje) in injekcijskimi iglami NovoFine/NovoTwist, dolžine do 8 mm. Upoštevati je treba podrobna navodila, priložena sistemu za dajanje insulina.
Tresiba 100 enot/ml FlexPen raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku Škatla in nalepka zdravila Tresiba 100 enot/ml sta svetlo zelene barve.
Napolnjen injekcijski peresnik je namenjen za uporabo z injekcijskimi iglami NovoFine/NovoTwist, dolžine do 8 mm. Omogoča aplikacijo od 1 do 60 enot v korakih po 1 enoto. Upoštevati je treba podrobna navodila, priložena napolnjenemu injekcijskemu peresniku.