Zdravilo Doksivibra je indicirano za zdravljenje naslednjih okužb, ki jih povzročajo nanj občutljivi mikroorganizmi, in sicer:

Okužbe dihal:

• pljučnica, pridobljena v domačem okolju

• akutna bakterijska poslabšanja kroničnega bronhitisa

• bakterijski sinuzitis

  Okužbe sečil: nezapletene okužbe sečil

  Spolno prenosljive bolezni:

• venerični limfogranulom, ki ga povzroča Chlamydia trachomatis

• nezapletene okužbe uretre, cerviksa ali rektuma, ki jih povzroča Chlamydia trachomatis

• akutni epididimo-orhitis, ki ga povzročata Chlamydia trachomatis ali Neisseria gonorrhoeae

• ingvinalni granulom (donovanoza), ki ga povzroča Calymmatobacterium granulomatis

• negonoroični uretritis, ki ga povzroča Ureaplasma urealyticum (Mycoplasma T)

  Doksiciklin je alternativno zdravilo za zdravljenje sifilisa, ki ga povzroča Treponema pallidum, in nezapletene gonoreje, ki jo povzroča Neisseria gonorrhoeae.

  Okužbe kože in mehkih tkiv:

  Pri zdravljenju hude oblike navadnih aken se lahko doksiciklin uporablja kot dodatno zdravilo. Doksiciklin je alternativno zdravilo za zdravljenje frambezije, ki jo povzroča Treponema pertenue.

  Očesne okužbe:

• trahom, ki ga povzroča Chlamydia trachomatis, čeprav bakterije ni vedno moč odstraniti, če sodimo po rezultatih imunofluorescence

• inkluzijski konjunktivitis, ki ga povzroča Chlamydia trachomatis, lahko zdravimo samo z

  doksiciklinom peroralno ali pa s kombinacijo z lokalnih zdravil

  Rikecioze:

• mrzlica Skalnega gorovja, tifus in tifusna skupina, mrzlica Q, rikecijske koze in klopne mrzlice, ki jih povzročajo Rickettsiae

  Druge okužbe:

• psitakoza, ki jo povzroča Chlamydia psittaci

• bruceloza, ki jo povzroča Brucella sp. (skupaj z drugim antibiotikom, na primer streptomicinom ali rifampicinom)

• kolera, ki jo povzroča Vibrio cholerae

• malarija, ki jo povzroča Plasmodium falciparum (v predelih z na klorokin odpornim Plasmodium falciparum)

• leptospiroza, ki jo povzroča rod Leptospira

• pri akutni črevesni amebozi se lahko doksiciklin uporablja kot dodatek amebicidom

• antraks, ki ga povzroča Bacillus anthracis, vključno z inhalacijskim antraksom (po izpostavitvi): za zmanjšanje incidence ali napredovanja bolezni po izpostavitvi v aerosolu razpršenega Bacillus anthracis

• kuga, ki jo povzroča Yersinia pestis

• zgodnja stopnja (stopnja 1 in 2) lymske bolezni, ki jo povzroča Borrelia burgdorferi

• povratna mrzlica, ki se prenaša z ušmi, ki jo povzroča Borrelia recurrentis

• povratna mrzlica, ki se prenaša s klopi, ki jo povzroča Borrelia duttonii

  Doksiciklin je indiciran tudi za zdravljenje okužb, ki jih povzročajo naslednji gramnegativni mikroorganizmi:

• Acinetobacter sp.

• Bacteroides sp.

• Fusobacterium sp.

• tularemija, ki jo povzroča Francisella tularensis

• bartoneloza, ki jo povzroča Bartonella bacilliformis

• Campylobacter fetus

  Doksiciklin je alternativno zdravilo za zdravljenje naslednjih okužb, če je zdravljenje s penicilinom kontraindicirano:

• aktinomikoza, ki jo povzroča Actinomyces sp.

• okužbe, ki jih povzroča Clostridium sp.

• listerioza, ki jo povzroča Listeria monocytogenes

• Plaut-Vincentov gingivitis (akutni ulceronekrotični gingivitis), ki ga povzroča Leptotrichia buccalis (prej znana kot Fusobacterium fusiforme)

  Doksiciklin je indiciran za profilakso pri naslednjih stanjih:

• japonska rečna mrzlica, ki jo povzroča Orientia tsutsugamushi

• potovalna driska, ki jo povzroča enterotoksigena Escherichia coli

• leptospiroza

• malarija

  Upoštevati je treba uradne oziroma lokalne smernice o ustrezni uporabi protimikrobnih zdravil.

Odmerjanje

Zavedati se je treba, da se običajni odmerki in pogostost dajanja doksiciklina razlikujejo od večine drugih tetraciklinov. Preveliko odmerjanje lahko poveča incidenco neželenih učinkov. Zdravljenje je treba nadaljevati vsaj 24 do 48 ur po ublažitvi simptomov in vročine. Kadar se doksiciklin uporablja za zdravljenje streptokoknih okužb, mora zdravljenje trajati 10 dni, da preprečimo razvoj revmatične vročice ali glomerulonefritisa.

Odrasli in otroci, stari od 12 do 18 let

Običajni odmerek doksiciklina pri odraslih in otrocih, starih od 12 do 18 let, je 200 mg prvi dan zdravljenja (v enkratnem odmerku ali 100 mg na vsakih 12 ur), temu sledi vzdrževalni odmerek

100 mg/dan (v enkratnem odmerku ali 50 mg na vsakih 12 ur). Pri zdravljenju resnejših okužb (zlasti kroničnih okužb sečil) je odmerek ves čas zdravljenja 200 mg na dan.

Otroci, stari od 8 do 12 let

Pri zdravljenju akutnih okužb pri otrocih, starih od 8 do 12 let, mora biti uporaba doksiciklina v primerih, ko ni na voljo drugih zdravil, ta verjetno ne bodo učinkovita ali so kontraindicirana, dobro utemeljena (glejte poglavje 4.4).

V teh okoliščinah so običajni odmerki naslednji:

• za otroke s telesno maso 45 kg ali manj: 4,4 mg/kg telesne mase (v enkratnem dnevnem odmerku ali razdeljeno na dva odmerka) prvi dan zdravljenja, nato pa zdravljenje nadaljujemo z odmerkom 2,2 mg/kg telesne mase (v enkratnem dnevnem odmerku ali razdeljeno na dva odmerka). Za resnejše okužbe se lahko uporabijo odmerki do največ 4,4 mg/kg telesne mase.

• za otroke s telesno maso več kot 45 kg: odmerjanje je enako kot za odrasle (glejte poglavje 4.4,

  podpoglavje ''Pediatrična populacija'').

  Novorojenčki in otroci, stari do 8 let

  Doksiciklina se v tej starostni skupini ne sme uporabljati zaradi tveganja za obarvanje zob (glejte poglavji 4.4 in 4.8).

  Priporočeno odmerjanje pri specifičnih okužbah:

  Povratne mrzlice, ki se prenašajo s klopi in ušmi, ter tifus, ki se prenaša z ušmi, so bili uspešno zdravljeni z enkratnim peroralnim odmerkom 100 ali 200 mg, odvisno od resnosti okužbe. Kot alternativa za zmanjšanje tveganja vztrajanja ali ponovitve povratne mrzlice, ki se prenaša s klopi, je priporočljiv odmerek doksiciklina 100 mg vsakih 12 ur, 7 dni.

  Zgodnja stopnja lymske bolezni (stopnja 1 in 2): doksiciklin 100 mg peroralno, dvakrat na dan, 14- 60 dni, odvisno od kliničnih znakov, simptomov in odziva na zdravljenje.

  Nezapletene okužbe uretre, cerviksa ali rektuma pri odraslih, ki jih povzroča Chlamydia trachomatis: 100 mg peroralno, dvakrat na dan, 7 dni.

  Akutni epididimo-orhitis, ki ga povzroča C. trachomatis ali N. gonorrhoeae: ceftriakson 250 mg intramuskularno ali drugi ustrezni cefalosporin v enkratnem odmerku, poleg tega pa dodatek doksiciklina 100 mg peroralno, dvakrat na dan, 10 dni.

  Negonoroični uretritis, ki ga povzročata Chlamydia trachomatis ali Ureaplasma urealyticum: 100 mg peroralno, dvakrat na dan, 7 dni.

  Venerični limfogranulom, ki ga povzroča Chlamydia trachomatis: doksiciklin 100 mg peroralno, dvakrat na dan, najmanj 21 dni.

  Nezapletene gonokokne okužbe cerviksa, rektuma ali uretre, pri katerih so gonokoki v celoti občutljivi: doksiciklin 100 mg peroralno, dvakrat na dan, 7 dni, poleg tega je priporočeno sočasno dodatno zdravljenje z ustreznim cefalosporinom ali kinolonom, na primer: cefiksim 400 mg peroralno v enkratnem odmerku ali ceftriakson 125 mg intramuskularno v enkratnem odmerku ali ciprofloksacin 500 mg peroralno v enkratnem odmerku ali ofloksacin 400 mg peroralno v enkratnem odmerku.

  Nezapletene gonokokne okužbe žrela, pri katerih so gonokoki v celoti občutljivi: doksiciklin 100 mg peroralno dvakrat na dan 7 dni, poleg tega je priporočeno sočasno dodatno zdravljenje z ustreznim cefalosporinom ali kinolonom, na primer: ceftriakson 125 mg intramuskularno v enkratnem odmerku ali ciprofloksacin 500 mg peroralno v enkratnem odmerku ali ofloksacin 400 mg peroralno v enkratnem odmerku.

  Doksiciklin se uporablja za empirično zdravljenje nekaterih spolno prenosljivih bolezni, v kombinaciji s cefalosporinom ali kinolonom za zvečanje spektra protimikrobnega delovanja in zmanjšanje možnosti neučinkovitosti zdravljenja zaradi razvoja odpornosti bakterije Neisseria gonorrhoeae na antibiotike.

  Primarni in sekundarni sifilis: bolnike, ki so alergični na penicilin in imajo primarni ali sekundarni sifilis, lahko namesto s penicilinom zdravimo po naslednji shemi: doksiciklin 100 mg peroralno, dvakrat na dan, 2 tedna.

  Latentni in terciarni sifilis: bolnike, ki so alergični na penicilin in imajo latentni ali terciarni sifilis, lahko namesto s penicilinom zdravimo po naslednji shemi: doksiciklin 100 mg peroralno, dvakrat na dan, 2 tedna, če vemo, da je okužba prisotna manj kot 1 leto. V nasprotnem primeru mora zdravljenje z doksiciklinom trajati 4 tedne.

  Akutna medenična vnetna bolezen:

  Hospitalizirani bolniki - doksiciklin 100 mg vsakih 12 ur, poleg tega še cefoksitin 2 g intravensko vsakih 6 ur ali cefotetan 2 g intravensko vsakih 12 ur vsaj 4 dni in vsaj 24 do 48 ur po kliničnem izboljšanju bolnikovega stanja. Nato nadaljujemo zdravljenje z doksiciklinom 100 mg peroralno, dvakrat na dan, do skupno 14 dni zdravljenja.

  Ambulantno zdravljeni bolniki - doksiciklin 100 mg peroralno, dvakrat na dan, 14 dni kot dodatno zdravljenje s ceftriaksonom 250 mg intramuskularno v enkratnem odmerku ali cefoksitinom 2 g intramuskularno, poleg tega sočasno probenecid 1 g peroralno v enkratnem, ali drug cefalosporin tretje generacije (npr. ceftizoksim ali cefotaksim).

  Navadne akne: 50-100 mg na dan, do največ 12 tednov.

  Za zdravljenje na klorokin odporne malarije, ki jo povzroča Plasmodium Falciparum: 200 mg na dan, vsaj 7 dni. Zaradi potencialne resnosti okužbe je treba skupaj z doksiciklinom vedno zdraviti tudi s hitro delujočim shizonticidom, kakršen je na primer kinin; priporočeni odmerki kinina se razlikujejo na različnih področjih.

  Za preprečevanje malarije: 100 mg na dan pri odraslih; za otroke, starejše od 8 let, je odmerek 2 mg/kg v enkratnem odmerku, in največ do odmerka, ki velja za odrasle. Jemanje se lahko začne

  1–2 dni pred potovanjem v področja, kjer je malarija endemična. Nadaljujemo ga vsak dan tako dolgo, kolikor traja potovanje v področju malarije, in nato še 4 tedne potem, ko oseba zapusti malarično področje.

  Za zdravljenje in selektivno preprečevanje kolere pri odraslih: 300 mg v enkratnem odmerku. Za preprečevanje japonske rečne mrzlice: 200 mg v enkratnem peroralnem odmerku.

  Za preprečevanje potovalne driske pri odraslih: 200 mg prvi dan potovanja (v enkratnem odmerku ali 100 mg na vsakih 12 ur), temu sledi 100 mg na dan ves čas trajanja potovanja na področju. O profilaktični uporabi zdravila dlje kot 21 dni ni podatkov.

  Za preprečevanje leptospiroze: 200 mg peroralno, enkrat na teden, ves čas trajanja potovanja na področju in 200 mg ob zaključku potovanja. O profilaktični uporabi zdravila dlje kot 21 dni ni podatkov.

  Za zdravljenje leptospiroze: 100 mg peroralno, dvakrat na dan, 7 dni. Zdravljenje antraksa:

  Sistemski ali inhalacijski antraks (po izpostavitvi):

  Odrasli: 100 mg doksiciklina parenteralno, dvakrat na dan, v kombinaciji z enim ali dvema antibiotikoma z in vitro delovanjem proti sevu povzročitelja (t.j. ampicilin, penicilin, klindamicin, klaritromicin, imipenem, vankomicin, rifampicin ali kloramfenikol). Po stabilizaciji kliničnega stanja je treba zdravljenje nadaljevati kot monoterapijo s 100 mg doksiciklina peroralno, dvakrat na dan,

  60 dni.

  Otroci: odmerjanje doksiciklina (v kombinaciji z enim ali dvema antibiotikoma z in vitro delovanjem proti sevu povzročitelja) za otroke s telesno maso manj kot 45 kg: 2,2 mg/kg telesne mase parenteralno, dvakrat na dan, 60 dni. Otroci s telesno maso več kot 45 kg naj prejmejo odmerek za odrasle. Po stabilizaciji kliničnega stanja in v primeru, da je povzročitelj odporen na druge antibiotike z boljšim varnostnim profilom za to starostno skupino, se lahko zdravljenje nadaljuje kot monoterapija z doksiciklinom 100 mg peroralno, dvakrat na dan, 60 dni (glejte poglavje 4.4, podpoglavje ''Pediatrična populacija'').

  Doksiciklin zaradi slabega prodiranja v osrednje živčevje ni indiciran v primerih, ko je sočasno prisoten meningitis, povzročen z bacilom Bacillus anthracis.

  Kožni antraks:

  Odrasli: 100 mg doksiciklina peroralno, dvakrat na dan, 7 do 10 dni (60 dni v primerih biološkega terorizma).

  Otroci: Če domnevamo, da je povzročitelj odporen na druge antibiotike z boljšim varnostnim profilom za to starostno skupino, je odmerek doksiciklina za otroke s telesno maso manj kot 45 kg 2,2 mg/kg telesne mase, peroralno dvakrat na dan, 60 dni. Otroci s telesno maso 45 kg ali več naj prejmejo odmerek za odrasle. Po stabilizaciji kliničnega stanja in v primeru, da je povzročitelj občutljiv na penicilin, zdravljenje nadaljujemo z amoksicilinom do skupno 60 dni zdravljenja (glejte poglavje 4.4, podpoglavje ''Pediatrična populacija'').

  Preprečevanje inhalacijskega antraksa (po izpostavitvi):

  Odrasli: 100 mg doksiciklina peroralno, dvakrat na dan, 60 dni.

  Otroci: za otroke s telesno maso manj kot 45 kg je odmerek 2,2 mg/kg telesne mase peroralno, dvakrat na dan, 60 dni. Otroci s telesno maso 45 kg ali več naj prejmejo odmerek za odrasle. V primeru, da je povzročitelj občutljiv na penicilin, zdravljenje lahko nadaljujemo z amoksicilinom do skupno 60 dni zdravljenja (glejte poglavje 4.4, podpoglavje ''Pediatrična populacija'').

  Mrzlica Skalnega gorovja:

  Doksiciklin je zdravilo prvega izbora za odrasle in otroke vseh starosti:

  Odrasli: 100 mg doksiciklina na vsakih 12 ur.

  Otroci: za otroke s telesno maso manj kot 45 kg je odmerek 2,2 mg/kg telesne mase, dvakrat na dan. Otroci s telesno maso 45 kg ali več naj prejmejo odmerek za odrasle (glejte poglavje 4.4, podpoglavje ''Pediatrična populacija'').

  Najkrajši čas zdravljenja je običajno vsaj 5 - 7 dni. Zdravljenje mora trajati vsaj 3 dni po prenehanju vročine in izboljšanju klinične slike.

  Do sedaj opravljene študije so pokazale, da dajanje doksiciklina v običajnih priporočenih odmerkih pri bolnikih z oslabljenim delovanjem ledvic ne vodi v prekomerno kopičenje antibiotika.

  Način uporabe

  Disperzibilne tablete doksiciklina v obliki monohidrata je treba spiti s primerno količino tekočine ali pa jih raztopiti v približno 50 ml vode in spiti. Bolniku moramo naročiti, naj po zaužitju zdravila ostane v vzravnanem položaju vsaj 30 minut in naj se ne uleže.

  Priporočljivo je, da se tablete ali kapsule tetraciklinov jemlje z zadostno količino tekočine, da zmanjšamo tveganje draženja požiralnika in nastanka razjed.

  Če pride do draženja želodca, je priporočljivo doksiciklin jemati s hrano ali popiti z mlekom. Študije kažejo, da sočasno uživanje hrane ali mleka na absorpcijo doksiciklina nima bistvenega vpliva.

Zdravilo Doksivibra je kontraindicirano pri:

• preobčutljivosti na učinkovino, katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1 ali na katerega od tetraciklinov.

• nosečnosti in dojenju (glejte poglavje 4.6).

• otrocih, starih 8 let ali manj, razen v primeru hudih ali življenjsko ogrožajočih stanj, ko pričakujemo, da bodo možne koristi odtehtale tveganja, in ni na voljo drugega zdravljenja (glejte poglavje 4.4).

Zdravila Doksivibra se ne sme predpisati bolnikom z zožitvami požiralnika, na primer s strikturo ali z ahalazijo.

Pediatrična populacija

Podobno kot drugi tetraciklini doksiciklin tvori stabilen kalcijev kompleks v tkivih, ki tvorijo kosti. Pri nedonošenčkih, ki so jim dajali peroralni tetraciklin v odmerkih 25 mg/kg na 6 ur, so opazili zmanjšano rast fibule. Izkazalo se je, da je ta reakcija po prekinitvi uporabe zdravila reverzibilna.

Uporaba tetraciklinov v času razvoja zob (druga polovica nosečnosti, obdobje dojenčka in pri otroku, mlajšemu od 8 let) lahko povzroči trajno obarvanje zob (rumeno-sivo-rjavo). Ta neželeni učinek je pogostejši pri dolgotrajni uporabi zdravil, opažali pa so ga tudi po ponavljajočem se kratkotrajnem zdravljenju. Poročali so tudi o hipoplaziji sklenine. Uporaba doksiciklina je kontraindicirana pri pediatričnih bolnikih, starih 8 let ali manj, razen v primeru hudih ali življenjsko ogrožajočih stanj (npr. mrzlica Skalnega gorovja), ko pričakujemo, da bodo možne koristi odtehtale tveganja, in ni na voljo drugega zdravljenja (glejte poglavje 4.3).

Čeprav je tveganje za trajno obarvanje zob pri otrocih, starih od 8 do 12 let, majhno, mora biti uporaba doksiciklina v primerih, ko ni na voljo drugih zdravil, le-ta niso učinkovita ali so kontraindicirana, dobro utemeljena.

Splošno

Pri bolnikih, ki so prejemali doksiciklin, so poročali o hudih kožnih reakcijah, kot so eksfoliativni dermatitis, multiformni eritem, Stevens-Johnsonov sindrom, toksična epidermalna nekroliza in kožna reakcija z eozinofilijo in s sistemskimi simptomi kot posledica zdravljenja z zdravilom (DRESS - drug reaction with eosinophilia and systemic symptoms) (glejte poglavje 4.8). Če se pojavi huda kožna reakcija, je treba nemudoma prekiniti z uporabo doksiciklina in uvesti primerno zdravljenje.

Pri uporabi tetraciklinov, vključno z doksiciklinom, so poročali o benigni intrakranialni hipertenziji (pseudotumor celebri), ki je običajno prehodna, vendar so pri uporabi tetraciklinov, vključno z doksiciklinom, poročali o primerih trajne izgube vida zaradi benigne intrakranialne hipertenzije (pseudotumor celebri). Če se med zdravljenjem pojavijo motnje vida, je treba nemudoma opraviti oftamološki pregled. Intrakranialni tlak lahko ostane zvišan še nekaj tednov po prenehanju jemanja zdravila, zato je treba bolnike nadzorovati, dokler ne dosežejo stabilnega kliničnega stanja. Sočasni uporabi izotretinoina in doksiciklina se je treba izogibati, saj je znano, da izotretinoin prav tako povzroča benigno intrakranialno hipertenzijo (pseudotumor cerebri) (glejte poglavje 4.5).

Po zdravljenju s praktično vsemi protimikrobnimi zdravili, vključno z doksiciklinom, so poročali o psevdomembranskem kolitisu, ki je lahko blag ali pa celo življenjsko ogrožajoč. Pomembno je, da pri bolnikih, pri katerih se po zdravljenju s protimikrobnimi zdravili pojavi diareja, pomislimo na to diagnozo.

Posledica uporabe antibiotikov je včasih lahko prekomerna rast neobčutljivih organizmov, vključno z glivami. Zato je pomembno stalno opazovanje bolnika. Če se pojavi odporen organizem, je treba zdravljenje z antibiotikom prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje.

Pri bolnikih, ki so prejemali doksiciklin, so poročali o primerih poškodb požiralnika (ezofagitisa in razjed), od katerih so bili nekateri resni. Bolnikom je treba naročiti, naj zdravilo vzamejo raztopljeno v kozarcu vode, naj ostanejo v vzravnanem položaju in naj ne jemljejo zdravila pred spanjem (glejte poglavje 4.2).

Antianabolno delovanje tetraciklinov lahko povzroči zvišanje dušika sečnine v krvi. Do sedaj opravljene študije kažejo, da se ta antianabolni učinek pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic ne pojavi pri uporabi doksiciklina.

Redko so poročali o nenormalnem delovanju jeter, tako po peroralni in parenteralni uporabi tetraciklinov, vključno z doksiciklinom.

Pri dolgotrajnem zdravljenju je potrebno redno laboratorijsko preverjanje delovanja organskih sistemov, vključno s hematopoetskim sistemom, ledvicami in jetri.

Pri nekaterih posameznikih, ki so jemali tetracikline, vključno z doksiciklinom, se je po izpostavljenosti soncu pojavila fotosenzitivnostna reakcija, zaradi česar je bila koža bolj nagnjena k sončnim opeklinam. Bolnike, pri katerih je verjetno, da bodo izpostavljeni sončnim ali ultravijoličnim žarkom, je treba opozoriti, da je taka reakcija po uporabi tetraciklinov možna; ob prvem pojavu kožnega eritema je treba zdravljenje prekiniti.

Med zdravljenjem spolno prenosljivih bolezni je ob sumu na sifilis treba izvesti ustrezne diagnostične preiskave, vključno s pregledom temnega polja (''dark field examination''). V vseh takih primerih je treba vsaj 4 mesece izvajati mesečne serološke teste.

Okužbe, ki jih povzročajo betahemolitični streptokoki skupine A, je treba zdraviti vsaj 10 dni.

Za zdravljenje okužb zgornjih dihal, povzročenih z betahemolitičnimi streptokoki skupine A, je ponavadi zdravilo prve izbire penicilin, tudi za preprečevanje revmatične vročice.

Tetraciklini lahko poslabšajo sistemski eritematozni lupus (SLE - systemic lupus erythematosus) (glejte poglavje 4.8).

Tetraciklini niso zdravilo prve izbire za stafilokokne okužbe.

Določen delež sevov Streptococcus pyogenes in Enterococcus faecalis je odpornih na tetracikline (glejte poglavje 5.1).

Informacije za bolnike

Vsem bolnikom, ki jemljejo doksiciklin, je treba svetovati naslednje:

• Med zdravljenjem z doksiciklinom naj se izogibajo direktni izpostavljenosti soncu ali umetni ultravijolični svetlobi in da naj zdravljenje prekinejo, če se pojavi fototoksičnost (npr. spremembe na koži). Uporabljajo naj kremo z zaščitnim faktorjem in ostala varovalna sredstva.

• Med jemanjem doksiciklina naj pijejo dovolj tekočin, da bi se izognili draženju požiralnika in

  nastanku razjed.

• Razložiti jim je treba, da je absorpcija tetraciklinov zmanjšana ob sočasnem jemanju bizmutovega subsalicilata.

• Razložiti jim je treba, da utegne doksiciklin povečati pojavnost vaginalne kandidoze.

• Nekateri okuženi bolniki lahko kmalu po začetku zdravljenja z doksiciklinom doživijo Jarisch- Herxheimerjevo reakcijo. Bolnikom je treba pojasniti, da gre za običajno posledico antibiotičnega zdravljenja okužb s spirohetami, ki izzveni sama.

Poročali so o podaljšanem protrombinskem času pri bolnikih, ki so jemali varfarin in doksiciklin. Tetraciklini zavirajo aktivnost plazemskega protrombina, zato bodo morda potrebni nižji odmerki sočasnih antikoagulantnih zdravil.

Ker bakteriostatična zdravila utegnejo vplivati na baktericidno delovanje penicilina, je priporočljivo, da zdravila Doksivibra ne uporabljate skupaj s penicilinom.

Absorpcija tetraciklinov je lahko zmanjšana ob sočasni uporabi antacidov, ki vsebujejo aluminij, kalcij, magnezij, ali drugimi zdravili, ki vsebujejo te katione, ter drugimi zdravili, ki vsebujejo železo in bizmutove soli.

Če bolniki sočasno uživajo alkohol ali jemljejo barbiturate, karbamazepin ali fenitoin, je lahko razpolovni čas doksiciklina v serumu krajši.

Poročali so o smrtni ledvični toksičnosti po sočasni uporabi tetraciklinov in metoksiflurana. Učinkovitost peroralnih kontraceptivov je lahko ob sočasni uporabi tetraciklinov zmanjšana.

Sočasni uporabi izotretinoina ali drugih sistemskih retinoidov in doksiciklina se je treba izogibati, saj je uporaba teh zdravil povezana z benigno intrakranialno hipertenzijo (pseudotumor cerebri) (glejte poglavje 4.4).

Vpliv na laboratorijske rezultate

Lahko pride do lažno zvišanih vrednosti ravni kateholaminov v urinu zaradi vpliva na fluorescenčni test.

Nosečnost

Študije na živalih so pokazale, da tetraciklini prehajajo preko placente; našli so jih v tkivih ploda in imajo lahko škodljiv vpliv na razvijajoči se plod (pogosto v povezavi z zaostankom razvoja skeleta). Študije na živalih niso pokazale tveganja za teratogenost.

Študije o uporabi doksicikina pri nosečnicah niso bile izvedene.

Zdravilo Doksivibra je kontraindicirano med nosečnostjo (glejte poglavje 4.3). Dojenje

Doksiciklina se ne sme uporabljati pri doječih materah, ker so tetraciklini, vključno z doksiciklinom, prisotni v mleku doječih mater, ki jemljejo ta zdravila.

Podobno kot drugi tetraciklini tudi doksiciklin tvori stabilen kalcijev kompleks v tkivih, ki tvorijo kosti. Pri nedonošenčkih, ki so prejemali peroralni tetraciklin v odmerkih 25 mg/kg vsakih 6 ur, so opazili zmanjšano hitrost rasti fibule. Izkazalo se je, da je ta reakcija po prekinitvi uporabe zdravila reverzibilna (glejte poglavje 4.4).

Zdravilo Doksivibra je kontraindicirano med dojenjem (glejte poglavje 4.3).

Študij o vplivu doksiciklina na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso izvedli. Ni podatkov, ki bi kazali, da doksiciklin vpliva na tovrstne sposobnosti.

Pri bolnikih, ki so prejemali tetracikline, vključno z doksiciklinom, so opažali naslednje neželene učinke. Neželeni učinki so opisani v skladu s terminologijo MedDRA.

V spodnji preglednici so neželeni učinki navedeni po organskih sistemih in pogostnosti pojavljanja. V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

a V povezavi s tetraciklini, vključno z doksiciklinom, so poročali o benigni intrakranialni hipertenziji z možnimi simptomi, kot so glavobol, bruhanje, motnje vida vključno z zamegljenim vidom, skotomom, diplopijo ali trajno izgubo vida. Pojav kliničnih simptomov, vključno z glavobolom ali motnjami vida, naj bi nakazoval na možno diagnozo intrakranialne hipertenzije. Če se med zdravljenjem s tetraciklini pojavi sum na povišan intrakranialni tlak, je treba dajanje zdravila prekiniti.

b Zdravljenje z doksiciklinom ob okužbi s spirohetami.

c Ob kronični uporabi doksiciklina.

d Povezano z benigno intrakranialno hipertenzijo (pseudotumor cerebri).

e Pri uporabi doksiciklina so poročali o reverzibilnem in površinskem obarvanju stalnih zob, vendar pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o kateremkoli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

V primeru prevelikega odmerjanja zdravljenje prekinemo in uvedemo simptomatsko in podporno zdravljenje.

Dializa ne spremeni serumskega razpolovnega časa in zato ni primerna za zdravljenje prevelikega odmerjanja.