LEKADOL 1000 mg tablete

Blage do zmerne bolečine, povezane z osteoartritisom kolka in kolena.

Zdravilo LEKADOL 1000 mg tablete je indicirano pri odraslih in mladostnikih, starih 15 let in več.

Odmerjanje
Potrebno je jemati najmanjši še učinkovit odmerek.
Zaradi tveganja za hudo okvaro jeter se priporočenega odmerka ne sme prekoračiti (glejte poglavji 4.4in 4.9).

Odrasli in mladostniki, stari 15 let in več (težji od 55 kg)
Jemanje se začne s polovico tablete (500 mg paracetamola) oziroma z 1 tableto, če je potrebno (1000 mg); največji dnevni odmerek so 4 tablete (4000 mg paracetamola).

Če se simptomi ponavljajo, je dovoljena večkratna uporaba zdravila. V primeru jemanja polovice tablete mora biti med posameznimi odmerki najmanj 4 ure. V primeru jemanja cele tablete mora biti med posameznimi odmerki najmanj 6 ur.
Če se simptomi bolečine ponovijo, bolnik odmerka ne sme vzeti prej kot po 4 urah (pri jemanju polovice tablete) oziroma prej kot v 6 urah (pri jemanju cele tablete).

Pediatrična populacija
Zdravila LEKADOL 1000 mg tablete se ne priporoča za uporabo pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 15 let.

Okvara ledvic
V primeru ledvične insuficience je potrebno odmerek zmanjšati:

Okvara jeter
Pri bolnikih z motnjami delovanja jeter ali z Gilbertovim sindromom je potrebno dajati zdravilo v manjših odmerkih ali pa v daljših časovnih razmikih.

V naslednjih primerih dnevni odmerek ne sme preseči 60 mg paracetamola/kg telesne mase/dan (do 2 g paracetamola/dan):

− odrasli s telesno maso, manjšo od 50 kg;

− blaga do zmerna jetrna okvara;

− Gilbertov sindrom (družinska nehemolitična zlatenica);

− kronični alkoholizem;

− dehidracija;

− kronična podhranjenost.

Če bolečina traja več kot 5 dni ali če povišana telesna temperatura traja več kot 3 dni, ali se simptomi poslabšajo, je potrebno zdravljenje prekiniti in se posvetovati z zdravnikom.

Način uporabe
Peroralna uporaba.
Bolnik naj pogoltne tableto z zadostno količino vode. Lahko jo tudi raztopi v zadostni količini vode, dobro premeša in popije.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Dolgotrajna ali pogosta uporaba se odsvetujeta.

Dolgotrajna uporaba je lahko škodljiva, izjemoma je mogoča pod zdravniškim nadzorom. Pri mladostnikih, zdravljenih z odmerkom 60 mg paracetamola/kg telesne mase/dan, sočasna uporaba drugega antipiretika ni dovoljena, razen v primerih pomanjkanja učinkovitosti.

V primeru zelo povišane telesne temperature, znakih sekundarne infekcije ali če simptomi vztrajajo, se je potrebno posvetovati z zdravnikom.

Previdnost je potrebna, če paracetamol jemljejo bolniki z:

− zmerno do hudo okvaro ledvic,

− okvaro jeter (vključno z Gilbertovim sindromom),

− akutnim hepatitisom,

− pomanjkanjem glukoza-6-fosfat dehidrogenaze,

− hemolitično anemijo,

− zlorabo alkohola,

− kronično podhranjenostjo,

− dehidracijo,

− sočasno uporabo zdravil, ki vplivajo na delovanje jeter (glejte poglavje 4.5).

Poročali so o primerih presnovne acidoze z visoko anionsko vrzeljo (HAGMA-high anion gap metabolic acidosis) zaradi piroglutaminske acidoze pri bolnikih s hudo boleznijo, kot sta huda ledvična okvara in sepsa, ali pri bolnikih s podhranjenostjo ali drugimi viri pomanjkanja glutationa (npr. kronični alkoholizem), ki so se s paracetamolom v terapevtskem odmerku zdravili dalj časa ali pa so prejemali kombinacijo paracetamola in flukloksacilina. Ob sumu na HAGMA zaradi piroglutaminske acidoze se priporoča takojšnja prekinitev zdravljenja s paracetamolom in pozorno spremljanje. Merjenje 5-oksoprolina v urinu je lahko koristno za prepoznavanje piroglutaminske acidoze kot osnovnega vzroka HAGMA pri bolnikih z več dejavniki tveganja.

Enkratno zaužitje odmerka, ki večkrat presega največji dovoljeni dnevni odmerek, lahko resno okvari jetra. V takih primerih ne pride do nezavesti. Čeprav se bolnik počuti dobro, je v primeru zaužitja prevelikega odmerka treba takoj poiskati zdravniško pomoč, zaradi tveganja za resno, zakasnelo in trajno okvare jeter (glejte poglavje 4.9).

Že prisotne bolezni jeter povečajo tveganje za s paracetamolom povezano jetrno okvaro. Bolniki, ki so že imeli okvaro delovanja jeter ali ledvic, se morajo pred jemanjem tega zdravila posvetovati z zdravnikom.

To zdravilo vsebuje paracetamol. Zaradi tveganja za hudo okvaro jeter v primeru prevelikega odmerjanja je potrebno bolnike opozoriti, da sočasno s tem zdravilom ne smejo jemati drugih zdravil, vključno s kombiniranimi zdravili, ki vsebujejo paracetamol (glejte poglavje 4.9).

Tveganje za preveliko odmerjanje je povečano pri bolnikih z necirozno alkoholno boleznijo jeter. V primeru kroničnega alkoholizma je potrebna previdnost. V takšnih primerih dnevni odmerek ne sme preseči 2 g. Med jemanjem paracetamola se alkohola ne sme uživati.

Pri bolnikih s pomanjkanjem glutationa so poročali o primerih okvare jeter ali odpovedi jeter, na

primer pri bolnikih s:

• hudo podhranjenostjo;

• anoreksijo;

• nizkim indeksom telesne mase;

• kroničnim alkoholizmom;

• sepso.

Uporaba paracetamola pri bolnikih s pomanjkanjem glutationa lahko poveča tveganje za metabolno acidozo (glejte poglavje 4.9).

Pri bolnikih z astmo, ki so občutljivi na acetilsalicilno kislino, je potrebna previdnost, saj so poročali o blagih bronhospazmih kot navzkrižni reakciji po uporabi paracetamola.

Pri dolgotrajnem (> 3 mesece) jemanju katere koli skupine analgetikov vsak drugi dan ali pogosteje, se lahko glavobol pojavi ali poslabša. Glavobol, ki se pojavi zaradi prekomerne uporabe analgetikov (glavobol, sprožen s prekomerno uporabo zdravil), se ne sme zdraviti s povečanjem odmerka analgetika. Če je takšno stanje potrjeno ali nanj sumimo, je potrebno jemanje analgetika prekiniti in se posvetovati z zdravnikom.

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na tableto, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.

Paracetamol se presnavlja v jetrih in zato obstaja možnost medsebojnega delovanja z drugimi učinkovinami, ki se presnavljajo po isti metabolni poti ali ki lahko zavirajo oziroma inducirajo te poti.

Hepatotoksičnost paracetamola se lahko poveča s kroničnim ali prekomernim uživanjem alkohola ali sočasnim jemanjem zdravil, ki vplivajo na jetra (glejte poglavje 4.4).

Uporaba induktorjev jetrnih encimov, kot so barbiturati in triciklični antidepresivi, lahko povzroči povečanje resnosti prevelikega odmerjanja paracetamola, zaradi povečanega in pospešenega nastajanja toksičnih presnovkov. Pri sočasni uporabi z induktorji encimov je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.9).

Salicilamid lahko podaljša razpolovni čas paracetamola.

Kadar se paracetamol uporablja sočasno s flukloksacilinom, je potrebna previdnost, saj je bil sočasni vnos povezan s presnovno acidozo z visoko anionsko vrzeljo zaradi piroglutaminske acidoze, zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja (glejte poglavje 4.4).

Izoniazid lahko zavira presnovo paracetamola, kar lahko poveča toksičnost paracetamola za jetra. Paracetamol lahko znatno podaljša razpolovni čas kloramfenikola.

Sočasna dolgotrajna uporaba paracetamola in zidovudina poveča pogostnost pojava nevtropenije, najverjetneje zaradi zmanjšane presnove zidovudina ter zaradi kompetitivnega zaviranja konjugacije. Zato se paracetamol in zidovudin smeta jemati sočasno samo po nasvetu zdravnika.

Dolgotrajna redna uporaba paracetamola lahko poveča antikoagulacijski učinek varfarina in drugih kumarinov, zato se poveča tveganje za krvavitve. Občasni odmerki nimajo pomembnega učinka.

Hitrost absorpcije paracetamola lahko povečata metoklopramid ali domperidon, holestiramin pa jo

lahko zmanjša.

Probenecid zavre konjugacijo paracetamola z glukuronsko kislino in s tem povzroči zmanjšanje očistka paracetamola za približno 50 %. Pri bolnikih, ki sočasno jemljejo probenecid, je treba zmanjšati odmerek paracetamola.

Sočasna uporaba paracetamola in lamotrigina lahko zmanjša biološko uporabnost lamotrigina, verjetno z indukcijo presnove v jetrih. Učinkovitost lamotrigina se lahko zmanjša.

Vpliv na laboratorijske teste

Paracetamol lahko vpliva na merjenje sečne kisline preko fosfovolframove kisline in določanje glukoze v krvi z uporabo glukoza oksidaze-peroksidaze.

Nosečnost

Veliko število podatkov pri nosečnicah ne kaže na pojav prirojenih napak niti na toksičnost za plod oziroma novorojenčka. Epidemiološke študije o razvoju živčevja pri otrocih, izpostavljenih paracetamolu in utero, kažejo nejasne rezultate. Če je klinično potrebno, se paracetamol lahko uporablja med nosečnostjo, vendar v čim manjšem še učinkovitem odmerku, čim krajši čas in z najmanjšo možno pogostnostjo.

Dojenje

Paracetamol se v majhnih količinah izloča v materino mleko. O vplivu paracetamola na dojenega otroka niso poročali. Paracetamol se lahko med dojenjem uporablja krajši čas, če pri tem niso preseženi priporočeni odmerki.

Paracetamol nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Pri terapevtskih odmerkih se pojavi malo neželenih učinkov. Spodaj navedeni neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in pogostnosti. Po pogostnosti so opredeljeni kot: zelo pogosti

(≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1 000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1 000),

zelo redki (< 1/10 000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

* Bronhospazem pri bolnikih, ki so občutljivi na acetilsalicilno kislino ali druga nesteroidna protivnetna zdravila (z analgetiki izzvana astma).

Opis izbranih neželenih učinkov

Presnovna acidoza z visoko anionsko vrzeljo

Pri bolnikih z dejavniki tveganja, pri katerih se uporablja paracetamol, so opazili primere presnovne acidoze z visoko anionsko vrzeljo zaradi piroglutaminske acidoze (glejte poglavje 4.4).

Piroglutaminska acidoza se lahko pojavi kot posledica nizkih ravni glutationa pri teh bolnikih.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

Paracetamol lahko povzroči zastrupitev, zlasti pri starejših bolnikih, majhnih otrocih, bolnikih z boleznijo jeter, pri kroničnem alkoholizmu, kronično podhranjenih bolnikih, pri bolnikih s pomanjkanjem glutationa (glejte poglavje 4.4.) in bolnikih, ki jemljejo zdravila, ki so induktorji encimov. Preveliko odmerjanje paracetamola lahko povzroči odpoved jeter, po kateri je lahko potrebna transplantacija jeter ali je smrtna. Opazili so akutni pankreatitis, predvsem pri osebah z okvaro jeter in toksičnimi učinki na jetra (glejte poglavje 5.2.).

Simptomi

Simptomi prevelikega odmerjanja paracetamola so navzea, bruhanje, anoreksija, bledica in trebušne bolečine, ki se navadno pojavijo v 24 urah po zaužitju. Tudi če drugih simptomov ni ali se izboljšajo, lahko bolečina v trebuhu kaže na okvaro jeter. Zaužitje enkratnega odmerka paracetamola 140 mg/kg ali več lahko povzroči zmerno hepatično citolizo. Zaužitje 200 mg/kg ali več lahko vodi v popolno in nepovratno nekrozo, ki ima za posledico hepatocelularno okvaro jeter, metabolno acidozo in encefalopatijo, kar lahko vodi v komo ali smrt. Poročali so tudi o sočasnem zvečanju koncentracije jetrnih transaminaz (AST, ALT), laktatne dehidrogenaze in bilirubina, hkrati z zmanjšanimi koncentracijami protrombina, ki se lahko pojavijo 12 do 48 ur po zaužitju. Klinični simptomi okvare jeter se navadno pojavijo po dveh dneh in dosežejo maksimum po štirih do šestih dneh.

Ukrepi

• Takojšnja hospitalizacija, tudi če znaki prevelikega odmerjanja niso prisotni.

• Pred zdravljenjem prevelikega odmerjanja je treba takoj odvzeti vzorec krvi in izmeriti koncentracije paracetamola v plazmi.

• V primeru izrazito prevelikega odmerka, ki lahko vodi v hudo zastrupitev, se lahko uvede ukrepe za zmanjševanje absorpcije: izpiranje želodca, če je mogoče v eni uri po zaužitju, in dajanje aktivnega oglja.

• Zdravljenje vključuje dajanje antidota N-acetilcisteina (NAC) ali metionina, intravensko ali peroralno (v tem primeru se ne da aktivnega oglja), če je to mogoče, prej kot v 10 urah od zaužitja. NAC lahko izboljša prognozo celo do 36 ur po zaužitju, če so koncentracije paracetamola še vedno zaznavne.

• Nadaljnje zdravljenje je simptomatsko.

• Na začetku zdravljenja je treba izvesti jetrne teste in jih ponavljati vsakih 24 ur. V večini primerov se koncentracije jetrnih transaminaz povrnejo na normalne koncentracije v 1 do 2 tednih, s popolno obnovitvijo delovanja jeter. Presaditev jeter je potrebna v zelo redkih primerih.