EMSELEX 7,5 mg tablete s podaljšanim sproščanjem

Simptomatsko zdravljenje urgentne inkontinence in zvečane pogostnosti mokrenja ali obeh ter urgence (nenadne močne nuje po mokrenju) pri odraslih bolnikih s sindromom čezmerno aktivnega sečnega mehurja.

Odmerjanje

Odrasli

Priporočeni začetni odmerek je 7,5 mg na dan. Dva tedna po začetku zdravljenja je treba ponovno oceniti bolnikovo stanje. Za bolnike, ki potrebujejo večje lajšanje simptomov, je odmerek mogoče povečati na 15 mg na dan na podlagi posameznikovega odziva.

Starejši bolniki (≥ 65 let)

Priporočeni začetni odmerek za starejše je 7,5 mg na dan. Dva tedna po začetku zdravljenja je treba bolnike ponovno oceniti glede učinkovitosti in varnosti zdravila. Za bolnike, ki imajo sprejemljiv profil tolerabilnosti, a potrebujejo večje lajšanje simptomov, je odmerek mogoče povečati na 15 mg na dan na podlagi posameznikovega odziva (glejte poglavje 5.2).

Pediatrična populacija

Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba zdravila Emselex pri otrocih pod

18 let ni priporočljiva.

Ledvična okvara

Za bolnike z zmanjšanim ledvičnim delovanjem ni potrebno prilagajanje odmerjanja. Vendar je pri

zdravljenju te skupine bolnikov potrebna previdnost (glejte poglavje 5.2).

Jetrna okvara

Za bolnike z blago jetrno okvaro (Child Pugh A) ni potrebno prilagajanje odmerjanja. Vendar obstaja pri tej skupini tveganje za večjo izpostavljenost zdravilu (glejte poglavje 5.2).

Bolnike z zmernimi okvarami jeter (Child Pugh B) smemo zdraviti le, če korist odtehta tveganje, odmerek pa je treba omejiti na 7,5 mg na dan (glejte poglavje 5.2). Pri bolnikih s hudo jetrno okvaro (Child Pugh C) je zdravilo Emselex kontraindicirano (glejte poglavje 4.3).

Bolniki, ki se sočasno zdravijo s snovmi, ki so močni zaviralci CYP2D6 ali zmerni zaviralci CYP3A4 Pri bolnikih, ki prejemajo snovi, ki so močni zaviralci CYP2D6, na primer paroksetin, terbinafin, kinidin in cimetidin, se mora zdravljenje začeti z odmerkom 7,5 mg. Če bolnik odmerek dobro prenaša, je za izboljšanje kliničnega odziva mogoče povečati odmerek do 15 mg na dan, vendar je pri tem potrebna previdnost.

Pri bolnikih, ki prejemajo snovi, ki so zmerni zaviralci CYP3A4, na primer flukonazol, sok grenivke in eritromicin, je priporočeni začetni odmerek 7,5 mg na dan. Če bolnik odmerek dobro prenaša, je za izboljšanje kliničnega odziva mogoče povečati odmerek do 15 mg na dan, vendar je pri tem potrebna previdnost.

Način uporabe

Tablete Emselex so za peroralno uporabo. Jemati jih je treba enkrat na dan s tekočino, lahko s hrano

ali brez nje, bolnik jih mora pogoltniti cele, ne da bi jih žvečil, razdelil na več delov ali zdrobil.

Emselex je kontraindiciran pri bolnikih:

• s preobčutljivostjo na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• z zastojem seča,

• z zastojem v želodcu,

• z neobvladanim glavkomom z zaprtim zakotjem,

• z miastenijo gravis,

• s hudo okvaro jeter (Child Pugh C),

• s hudim ulceroznim kolitisom,

• s toksičnim megakolonom,

• ki se sočasno zdravijo z močnimi zaviralci CYP3A4 (glejte poglavje 4.5).

Zdravilo Emselex je treba previdno dajati bolnikom z avtonomno nevropatijo, s hiatusno kilo, klinično pomembno zaporo odtekanja seča iz sečnega mehurja, s tveganjem za zastoj seča, s hudo zapeko ali z obstruktivnimi boleznimi prebavil, na primer s pilorično stenozo.

Zdravilo Emselex je treba previdno uporabljati pri bolnikih, ki se zdravijo zaradi glavkoma z zaprtim zakotjem (glejte poglavje 4.3).

Druge vzroke pogostega mokrenja (popuščanje srca ali ledvične bolezni) je treba oceniti pred zdravljenjem z zdravilom Emselex. Če je prisotna okužba sečil, je treba uvesti ustrezno protibakterijsko zdravljenje.

Zdravilo Emselex je treba previdno uporabljati pri bolnikih s tveganjem za zmanjšano motiliteto prebavnega trakta, z gastroezofagealnim refluksom in/ali pri tistih, ki sočasno jemljejo zdravila (na primer peroralne difosfonate), ki lahko povzročijo ali poslabšajo ezofagitis.

Pri bolnikih z nevrogenim vzrokom čezmerne aktivnosti detruzorja varnosti in učinkovitosti še niso

dokazali.

Previdnost je potrebna pri predpisovanju antimuskarinskih zdravil bolnikom, ki že imajo srčne bolezni.

Tako kot pri ostalih antimuskarinskih zdravilih je treba bolnike poučiti, naj v primeru otekanja jezika ali laringofarinksa ali težav pri dihanju (glejte poglavje 4.8) prenehajo jemati zdravilo Emselex in takoj poiščejo zdravniško pomoč.

Delovanje drugih zdravil na darifenacin

Presnovo darifenacina omogočajo predvsem encimi s citokromoma P450 CYP2D6 in CYP3A4, zato bi zaviralci teh encimov lahko povečali izpostavljenost darifenacinu.

Zaviralci CYP2D6

Pri bolnikih, ki dobivajo snovi, ki so močni zaviralci CYP2D6 (na primer paroksetin, terbinafin, cimetidin in kinidin), je priporočeni začetni odmerek 7,5 mg na dan. Če bolnik odmerek dobro prenaša, je za izboljšanje kliničnega odziva mogoče povečati odmerek do 15 mg na dan. Sočasno zdravljenje z močnimi zaviralci CYP2D6 povzroči zvečano izpostavljenost (na primer za 33 % pri 20-miligramskem odmerku paroksetina in 30-miligramskem odmerku darifenacina).

Zaviralci CYP3A4

Darifenacin se ne sme uporabljati skupaj z močnimi zaviralci CYP3A4 (glejte poglavje 4.3), na primer s proteaznimi inhibitorji (npr. z ritonavirjem), s ketokonazolom in z itrakonazolom. Izogibati se moramo tudi močnim zaviralcem glikoproteina P, na primer ciklosporinu in verapamilu. Sočasna uporaba darifenacina v odmerku 7,5 mg z močnim zaviralcem CYP3A4 ketokonazolom v odmerku 400 mg je povzročila petkratno zvečanje AUC darifenacina v stanju dinamičnega ravnovesja. Pri osebah z upočasnjeno presnovo se je izpostavljenost darifenacinu povečala približno desetkrat. Zaradi višjega prispevka CYP3A4 se pri odmerkih 15 mg darifenacina pričakuje še izrazitejši učinek le-tega v kombinaciji s ketokonazolom.

Pri sočasni uporabi z zmernimi zaviralci CYP3A4, na primer z eritromicinom, s klaritromicinom, s telitromicinom, s flukonazolom in s sokom grenivke, je priporočeni začetni odmerek darifenacina

7,5 mg na dan. Če bolnik odmerek dobro prenaša, je za izboljšanje kliničnega odziva mogoče povečati odmerek do 15 mg na dan. AUC24 and Cmax darifenacina pri odmerku 30 mg enkrat dnevno pri osebah z obsežno presnovo sta bili za 95 % oziroma za 128 % večji, kadar so osebe dobivale sočasno z darifenacinom eritromicin (zmeren zaviralec CYP3A4), kot takrat, ko so dobivale samo darifenacin.

Encimski induktorji

Snovi, ki so induktorji CYP3A4, na primer rifampicin, karbamazepin, barbiturati in šentjanževka (Hypericum perforatum), bodo verjetno znižale plazemske koncentracije darifenacina.

Vpliv darifenacina na druga zdravila

Substrati CYP2D6

Darifenacin je zmeren zaviralec encima CYP2D6. Previdnost je potrebna pri sočasni uporabi darifenacina z zdravili, ki jih pretežno presnavlja CYP2D6 in ki imajo majhno terapevtsko širino, na primer s flekainidom, tioridazinom ali tricikličnimi antidepresivi, na primer z imipraminom. Učinki darifenacina na presnovo substratov CYP2D6 so v glavnem klinično pomembni za substrate CYP2D6, katerih odmerjanje je treba titrirati individualno.

Substrati CYP3A4

Zdravljenje z darifenacinom je povzročilo zmerno zvečanje izpostavljenosti substratu CYP3A4 midazolamu. Razpoložljivi podatki pa ne kažejo, da bi darifenacin vplival na izločanje ali biološko uporabnost midazolama, zato je mogoče sklepati, da uporaba darifenacina in vivo ne vpliva na farmakokinetične lastnosti substratov CYP3A4. Medsebojno delovanje z midazolamom ni klinično pomembno, zato prilagajanje odmerkov substratov CYP3A4 ni potrebno.

Varfarin

Nadaljevati je treba s standardnim terapevtskim spremljanjem protrombinskega časa. Pri sočasni uporabi z darifenacinom se učinek varfarina na protrombinski čas ni spremenil.

Digoksin

Terapevtsko spremljanje digoksina je potrebno v začetku in ob koncu zdravljenja z darifenacinom, pa tudi ob spremembi odmerka darifenacina. Darifenacin 30 mg enkrat na dan (to je dvakrat več od priporočenega dnevnega odmerka), dan sočasno z digoksinom, je v stanju dinamičnega ravnovesja

povzročil majhno povečanje izpostavljenosti digoksinu (AUC: 16 % in Cmax: 20 %). Možno je, da bi lahko zvečanje izpostavljenosti digoksinu povzročilo tekmovanje med darifenacinom in digoksinom za glikoprotein P. Drugih interakcij, povezanih s prenašalci (transporterji), ni mogoče izključiti.

Snovi, ki imajo antimuskarinski učinek

Tako kot pri drugih antimuskarinskih sredstvih lahko sočasno zdravljenje z zdravili, ki imajo antimuskarinske lastnosti, na primer z oksibutininom, s tolterodinom in flavoksatom, povzroči izrazitejše terapevtske in neželene učinke. Če se antimuskarinska zdravila uporabljajo sočasno z antiparkinsonskimi zdravili in tricikličnimi antidepresivi, se lahko okrepijo tudi antiholinergični učinki slednjih zdravil. Vendar študij, ki bi obravnavale interakcije z antiparkinsoniki in tricikličnimi antidepresivi, niso opravili.

Nosečnost

O uporabi darifenacina pri nosečnicah je zelo malo podatkov. Študije na živalih so pokazale toksičnost

za kotitev (za podrobnosti glejte poglavje 5.3). Zdravila Emselex ne uporabljajte med nosečnostjo.

Dojenje

Pri podganah darifenacin prehaja v mleko. Ni znano, ali se izloča tudi v materino mleko. Tveganja za dojenega otroka ni mogoče izključiti. Odločitev o tem, ali naj se ženska odpove dojenju ali zdravljenju z zdravilom Emselex, mora temeljiti na primerjavi med koristmi in tveganji.

Plodnost

Podatkov o vplivu darifenacina na plodnost pri ljudeh ni. Darifenacin ni vplival na plodnost samcev in samic pri podganah, prav tako ni vplival na spolne organe pri nobenem od obeh spolov pri podganah in psih (za podrobnosti glejte poglavje 5.3). Ženske v rodnem obdobju je treba opozoriti, da podatkov o vplivu na plodnost ni in da se sme zdravilo Emselex jemati šele po razmisleku o tveganjih in koristih za posamezno bolnico.

Tako kot druga antimuskarinska zdravila tudi zdravilo Emselex lahko povzroča učinke, kot so omotica, zamegljen vid, nespečnost in zaspanost. Bolniki, ki imajo te neželene učinke, ne smejo voziti ali upravljati strojev. Našteti neželeni učinki so se pri zdravilu Emselex pojavljali občasno.

Povzetek varnostnega profila

Skladno s farmakološkim profilom so bili neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali, suha usta (20,2 % oziroma 35 % ob 7,5-miligramskem oziroma 15-miligramskem odmerku, 18,7 % po prilagodljivem titriranju odmerka in 8 % - 9 % ob placebu) in zapeka (14,8 % oziroma 21 % ob

7,5-miligramskem oziroma 15-miligramskem odmerku, 20,9 % po prilagodljivem titriranju odmerka in 5,4 % - 7,9 % ob placebu). Antiholinergični učinki so na splošno odvisni od odmerka.

Vendar je bil odstotek bolnikov, ki so zaradi navedenih neželenih učinkov prenehali jemati zdravilo, majhen (suha usta: 0 % - 0,9 % in zapeka: 0,6 % - 2,2 % ob darifenacinu v odvisnosti od odmerka, ob placebu pa 0 % zaradi suhih ust in 0,3 % zaradi zapeke).

Preglednica z neželenimi učinki

Pogostost neželenih učinkov: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do

<1/100); redki (≥1/10.000 do <1/1.000); zelo redki (<1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Preglednica 1: Neželeni učinki 7,5-miligramskih in 15-miligramskih tablet s podaljšanim sproščanjem

zdravila Emselex

*neželeni učinek so opazili v obdobju trženja zdravila

Opis izbranih neželenih učinkov

V ključnih kliničnih preskušanjih z odmerki 7,5 mg in 15 mg zdravila Emselex so poročali o neželenih učinkih, kot so predstavljeni v zgornji preglednici. Večina je bila blagih ali zmernih in pri večini bolnikov ni povzročila prekinitve zdravljenja.

Zdravljenje z zdravilom Emselex lahko včasih prikrije simptome, povezane z boleznimi žolčnika. Vendar pri bolnikih, zdravljenih z darifenacinom, niso našli povezave med staranjem in pojavljanjem neželenih učinkov, povezanih z žolčnim sistemom.

Pogostnost neželenih učinkov se je pri odmerkih 7,5 mg in 15 mg zdravila Emselex med zdravljenjem, ki je trajalo do 6 mesecev, zmanjševala. Podobno težnjo so ugotovili tudi za pogostnost prekinitve zdravljenja.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

V kliničnih preskušanjih so zdravilo Emselex uporabljali v odmerkih do 75 mg (ta odmerek je petkrat večji od največjega terapevtskega odmerka). Najpogostejši neželeni učinki, ki so jih opazili, so bili suha usta, zapeka, glavobol, dispepsija in izsušitev nosne sluznice. Vendar lahko preveliki odmerki darifenacina potencialno povzročijo hude antiholinergične učinke, ki jih je treba ustrezno zdraviti.

Zdravljenje mora biti usmerjeno v odpravljanje antiholinergičnih simptomov pod skrbnim

medicinskim nadzorom, pri njihovem odpravljanju lahko pomagajo zdravila, kot je fizostigmin.