Ropinirol Arrow 2 mg filmsko obložene tablete

Parkinsonova bolezen v naslednjih primerih:

za začetno zdravljenje v obliki monoterapije, da bi zamaknili zdravljenje z levodopo

skupaj z levodopo med potekom bolezni, ko učinek zdravljenja z levodopo peša ali postane nezanesljiv in prihaja do nihanj terapevtskega učinka (nihanja tipa »izzvenevanje učinka« ali »vklop-izklop«).

Simptomatsko zdravljenje zmernega do hudega idiopatičnega sindroma nemirnih nog (glejte poglavje 5.1).

Priporočamo individualno povečevanje odmerka, upoštevajoč učinkovitost in prenašanje zdravila.

Na voljo so tudi druge jakosti tega zdravila v primeru, ko odmerkov s to jakostjo ni mogoče doseči ali niso izvedljivi.

Pri zdravljenju Parkinsonove bolezni

Ropinirol se jemlje trikrat na dan, najbolje pri obrokih (s hrano), kar izboljša gastrointestinalno toleranco.

Uvajanje zdravljenja: V prvem tednu naj bo začetni odmerek 0,25 mg trikrat na dan. Potem se lahko odmerek povečuje v korakih po 0,25 mg trikrat na dan, v skladu z naslednjim režimom:

Tabela 1: Povečevanje odmerka za zdravljenje Parkinsonove bolezni

Režim zdravljenja: Po začetni titraciji odmerka lahko odmerek ropinirola vsak teden povečamo za 0,5 mg do 1 mg trikrat na dan (1,5 do 3 mg/dan).

Odziv na zdravljenje je lahko viden pri dnevnem odmerku med 3 in 9 mg. Če s tem ne dosežemo zadostnega obvladovanja ali vzdrževanja nadzora nad simptomi, lahko odmerek ropinirola povečujemo, dokler ni dosežen sprejemljiv odziv. Dnevnih

odmerkov, večjih od 24 mg, v kliničnih preskušanjih niso raziskovali, zato tega odmerka ne smemo preseči.

Kadar ropinirol dajemo kot dodatno zdravilo k zdravljenju z levodopo, lahko odmerek levodope glede na simptomatski odziv postopoma zmanjšujemo. V kliničnih študijah, kjer so bili bolniki zdravljeni z ropinirolom kot dodatnim zdravljenjem, so odmerek levodope zmanjševali postopoma za približno 20 %. Pri bolnikih z napredovalo Parkinsonovo boleznijo, ki jemljejo ropinirol v kombinaciji z levodopo, se lahko pri začetni titraciji ropinirola pojavijo diskinezije. V kliničnih študijah se je pokazalo, da zmanjšanje odmerka levodope lahko izboljša diskinezijo (glejte poglavje 4.8).

Pri prehodu z drugega dopaminskega agonista na ropinirol je potrebno upoštevati smernice imetnika dovoljenja za promet prejšnjega zdravila glede njegove ukinitve, preden uvedemo ropinirol.

Pri zdravljenju sindroma nemirnih nog

Priporočamo individualno povečevanje odmerka, upoštevajoč učinkovitost in prenašanje zdravila.

Bolnik naj ropinirol vzame neposredno pred spanjem, vendar pa lahko odmerek ropinirola vzame tudi do 3 ure pred načrtovanim počitkom. Bolniki lahko ropinirol jemljejo skupaj s hrano, kar izboljša gastrointestinalno toleranco.

Uvajanje zdravljenja (1. teden)

V prvih dveh dnevih zdravljenja priporočamo začetni odmerek 0,25 mg enkrat na dan (odmerek bolnik vzame, kot je navedeno zgoraj). Če bolnik začetni odmerek dobro prenaša, je potrebno v preostanku prvega tedna odmerek povečati na 0,5 mg enkrat na dan.

Režim zdravljenja (od 2. tedna dalje)

Po uvodnem obdobju zdravljenja moramo dnevni odmerek povečevati, dokler ne dosežemo optimalnega terapevtskega odziva. V kliničnih preskušanjih je bil pri bolnikih z zmernim do hudim sindromom nemirnih nog srednji odmerek 2 mg enkrat na dan.

V 2. tednu zdravljenja lahko odmerek povečamo na 1 mg enkrat na dan. V naslednjih dveh tednih lahko odmerek tedensko povečujemo za 0,5 mg, do doseženega odmerka 2 mg enkrat na dan. Pri posameznih bolnikih bo za dosego optimalnega izboljšanja odmerek morda potrebno postopno povečevati do največjega odmerka 4 mg enkrat na dan. V kliničnih raziskavah so odmerek tedensko povečevali za 0,5 mg do doseženega odmerka 3 mg enkrat na dan in nato po 1 mg, do največjega priporočenega odmerka 4 mg enkrat na dan, kot je prikazano v tabeli 1.

Raziskave z odmerki, večjimi od 4 mg enkrat na dan pri bolnikih s sindromom nemirnih nog niso bile izvedene.

Tabela 2: Povečevanje odmerka pri zdravljenju sindroma nemirnih nog

* Za dosego optimalnega izboljšanja pri posameznih bolnikih.

Bolnikov odziv na zdravljenje z ropinirolom je treba oceniti po 3 mesecih zdravljenja (glejte poglavje 5.1). V tem času je treba ovrednotiti predpisani odmerek in oceniti potrebo po kontinuiranem zdravljenju. Če se zdravljenje prekine za več kot nekaj dni, ga je potrebno ponovno uvesti s postopnim povečevanjem odmerka, kot je opisano zgoraj.

Kot pri drugih dopaminskih agonistih je treba zdravljenje z ropinirolom prekiniti postopoma, tako da se en teden zmanjšuje število dnevnih odmerkov.

Splošna navodila

Otroci in mladostniki

Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti uporabe ropinirola pri otrocih, mlajših od 18 let, ne priporočamo.

Starejši bolniki:

Pri bolnikih, starejših od 65 let, je očistek ropinirola manjši. Povečevanje odmerka mora biti postopno in v skladu s simptomatskim odzivom.

Okvara ledvic:

Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic (kreatininski očistek med 30 in 50 ml/min) niso opazili nikakršnih sprememb očistka ropinirola, kar pomeni, da pri teh bolnikih odmerka ni potrebno prilagajati.

Preobčutljivost za ropinirol ali katerokoli pomožno snov. Huda okvara ledvic (kreatininski očistek < 30 ml/min).

Huda okvara jeter.

Zaradi farmakološkega delovanja ropinirola je potrebna previdnost pri zdravljenju bolnikov s hudo srčnožilno boleznijo (še posebej bolnikov s koronarno insuficienco). Priporočljivo je spremljanje krvnega tlaka, še posebej na začetku zdravljenja (zaradi nevarnosti ortostatske hipotenzije).

Pri bolnikih z zmerno okvaro jeter je potrebna previdnost pri uporabi ropinirola. Neželene učinke je treba skrbno spremljati.

Sočasne uporabe ropinirola z antihipertenzivi in antiaritmiki niso preučevali. Potrebna je previdnost pri uporabi teh zdravil sočasno z ropinirolom, ker ni znana morebitna nevarnost za pojav hipotenzije, bradikardije ali drugih aritmij.

Bolniki s hujšimi psihozami ali le temi v anamnezi se z agonisti dopamina lahko zdravijo le, če potencialne koristi prevladajo nad možnim tveganjem (glejte tudi poglavje 4.5).

Pri bolnikih, ki se zaradi Parkinsonove bolezni zdravijo z dopaminskimi agonisti, vključno z ropinirolom, so poročali o pojavu patološke odvisnosti od iger na srečo, povečane spolne sle in hiperseksualnosti. O teh motnjah so poročali predvsem pri velikih odmerkih in so bile na splošno reverzibilne po zmanjšanju odmerka ali po prekinitvi zdravljenja. V nekaterih primerih so bili prisotni dejavniki tveganja, npr. anamneza kompulzivnih vedenj (glejte poglavje 4.8).

Pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo je bila uporaba ropinirola povezana s somnolenco in z epizodami nenadnega nastopa spanja, pri bolnikih s sindromom nemirnih nog pa je ta fenomen zelo redek. Občasno so poročali o pojavu nenadnega nastopa spanja med dnevnimi aktivnostmi, v nekaterih primerih ne da bi se bolnik tega zavedal ali brez opozorilnih znakov. Bolnike je potrebno o tem poučiti in jim svetovati, naj bodo med zdravljenjem z ropinirolom pri vožnji ali upravljanju vozil in strojev previdni. Bolniki, pri katerih se je pojavila somnolenca in/ali epizoda nenadnega nastopa spanja, morajo vožnjo ali upravljanje vozil in strojev opustiti. Še več, morda bo celo potrebno razmisliti o zmanjšanju odmerka ali opustitvi zdravljenja.

Ropinirola ne smemo uporabljati za zdravljenje nevroleptične akatizije, tasikinezije (z nevroleptiki povzročene kompulzivne težnje za hojo) ali sekundarnega sindroma nemirnih nog (npr. zaradi odpovedi ledvic, anemije zaradi pomanjkanja železa ali nosečnosti).

Med zdravljenjem z ropinirolom se lahko pojavi paradoksno poslabšanje simptomov sindroma nemirnih nog z zgodnejšim pojavom (avgmentacija) in ponovitev simptomov v zgodnjih jutranjih urah (zgodnji jutranji povratni učinek). V takšnih primerih je treba zdravljenje ponovno ovrednotiti in po potrebi odmerek prilagoditi ali zdravljenje opustiti.

Laktoza

Zdravilo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Nevroleptiki in drugi centralno delujoči antagonisti dopamina, npr. sulpirid ali metoklopramid, lahko zmanjšajo učinkovitost ropinirola. Sočasni uporabi teh zdravil skupaj z ropinirolom se je torej potrebno izogibati.

Med ropinirolom in levodopo ali domperidonom niso opazili farmakokinetičnih interakcij, ki bi terjale prilagoditev odmerka katerega od teh zdravil. Domperidon nasprotuje dopaminergičnemu delovanju ropinirola periferno in ne prehaja skozi krvnomožgansko pregrado. Od tod izvira njegova antiemetična vrednost pri bolnikih, ki se zdravijo s centralno delujočimi agonisti dopamina.

Ni bilo opaženih interakcij med ropinirolom in drugimi zdravili, ki se običajno uporabljajo za zdravljenje Parkinsonove bolezni. Vendar je, kot je splošna praksa, potrebna previdnost, ko se dodaja novo zdravilo k režimu zdravljenja. Drugi dopaminski agonisti se naj uporabljajo s previdnostjo.

V študiji bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, ki so sočasno dobivali digoksin, niso opazili interakcij, ki bi terjale prilagoditev odmerka.

Ropinirol se presnavlja predvsem s pomočjo izoencima CYP1A2, ki pripada družini encimov citokrom P450. S farmakokinetično študijo (ropinirol v odmerku 2 mg trikrat na dan pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo) so ugotovili, da se zaradi ciprofloksacina povečata tako C^max kot AUC ropinirola, in sicer C^max za 60 %, AUC pa za 84 %, kar predstavlja možno tveganje za pojav neželenih dogodkov. Če se pri bolnikih, ki že prejemajo ropinirol, uvedejo ali ukinejo zdravila, ki so znani zaviralci CYP1A2, npr. ciprofloksacin, enoksacin ali fluvoksamin, bo odmerek ropinirola torej morda potrebno prilagoditi.

V študiji farmakokinetičnih interakcij pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo med ropinirolom (v odmerku 2 mg trikrat na dan) in teofilinom, substratom za CYP1A2, niso ugotovili sprememb farmakokinetičnih lastnosti ropinirola ali teofilina.

Pri bolnikih, ki so se zdravili z visokimi odmerki estrogenov, so ugotovili povečane koncentracije ropinirola v plazmi. Pri bolnikih, ki se že zdravijo z nadomestno hormonsko terapijo (NHT), se lahko zdravljenje z ropinirolom uvede na običajen način. Če pa se nadomestna hormonska terapija prekine ali uvede med zdravljenjem z ropinirolom, bo morda potrebno odmerek ropinirola prilagoditi.

Znano je, da kajenje inducira presnovo s CYP1A2. Če bolniki med zdravljenjem z ropinirolom kajenje opustijo ali z njim pričnejo, bo torej morda potrebno odmerek ropinirola prilagoditi.

O možnosti interakcije med ropinirolom in alkoholom ni na voljo nobenih podatkov. Podobno kot pri drugih centralno delujočih zdravilih je treba bolnike posvariti, naj med jemanjem ropinirola ne pijejo alkohola.

Nosečnost:

O uporabi ropinirola pri nosečnicah ni dovolj podatkov.

Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Ker možno tveganje za ljudi ni znano, uporabe ropinirola med nosečnostjo ne priporočamo, razen če možna korist za mater prevlada nad možnim tveganjem za plod.

Dojenje:

Doječe matere ropinirola ne smejo uporabljati, saj lahko zavira izločanje mleka.

Ropinirol ima pomemben vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Bolnike je potrebno opozoriti, da se lahko pojavi omotica (vključno z vrtoglavico). Bolnike, pri katerih se med zdravljenjem z ropinirolom pojavijo somnolenca in/ali epizode nenadnega nastopa spanja, je potrebno opozoriti, da dokler ponavljajoče epizode in somnolenca ne minejo, ne smejo voziti vozil ali opravljati tistih del (npr. upravljanje strojev), kjer bi zaradi njihove zmanjšane zbranosti lahko prišlo do hujših ali celo smrtnih poškodb pri njih samih ali drugih ljudeh (glejte tudi poglavje 4.4).

Spodaj navedeni neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in po pogostnosti. Pogostnosti so definirane kot: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do

<1/10), občasni (≥1/1000 do <1/100), redki (≥1/10000 do <1/1000), zelo redki (<1/10000); neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). Pogosti in občasni učinki so bili večinoma določeni na podlagi združenih podatkov o varnosti iz kliničnih preskušanj na populacijah, ki so dobivale ropinirol in so podani v obliki presežne pojavnosti v primerjavi s placebom. Redki in zelo redki učinki so bili večinoma določeni na podlagi postmarketinških podatkov in se nanašajo na pogostnost njihovega poročanja in ne na njihovo dejansko pogostnost.

Uporaba ropinirola pri Parkinsonovi bolezni

Psihiatrične motnje

Pogosti: halucinacije

Občasni: psihotične reakcije (razen halucinacij), ki vključujejo blodnje, paranojo, delirij

Pri bolnikih, ki se zaradi Parkinsonove bolezni zdravijo z dopaminskimi agonisti, vključno z ropinirolom, so poročali o znakih patološke odvisnosti od iger na srečo, povečane spolne sle in hiperseksualnosti. O teh znakih so poročali predvsem pri velikih odmerkih in so bili na splošno reverzibilni po zmanjšanju odmerka ali po prekinitvi zdravljenja.

Uporaba v študijah adjuvantne terapije

Pogosti: zmedenost

Bolezni živčevja

Zelo pogosti: somnolenca

Pogosti: omotica (vključno z vrtoglavico)

Občasni: pretirana somnolenca čez dan, napadi nenadnega spanca

Ropinirol je povezan s pojavom somnolence in je bil občasno povezan s pretirano dnevno somnolenco in epizodami nenadnega nastopa spanja.

Uporaba v študijah monoterapije:

Zelo pogosti: sinkopa

Uporaba v študijah adjuvantne terapije

Zelo pogosti: diskinezija. Pri bolnikih z napredovalo Parkinsonovo boleznijo se lahko diskinezija pojavi v času začetne titracije ropinirola. V kliničnih študijah se je pokazalo, da zmanjšanje odmerka levodope lahko izboljša diskinezijo (glejte poglavje 4.2).

Žilne bolezni

Občasni: hipotenzija, posturalna hipotenzija. Posturalna hipotenzija ali hipotenzija je redko huda.

Bolezni prebavil:

Zelo pogosti: navzea

Pogosti: zgaga

Uporaba v študijah monoterapije:

Pogosti: bruhanje, bolečine v trebuhu

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Zelo redki: povišani jetrni encimi

Splošne težave:

Uporaba v študijah monoterapije:

Pogosti: edem nog

Uporaba ropinirola pri zdravljenju sindroma nemirnih nog

Med kliničnimi raziskavami pri bolnikih s sindromom nemirnih nog je bila navzea najpogostejši neželeni dogodek (pojavila se je pri približno 30 % bolnikov).

Neželeni učinki so bili običajno blagi do zmerni, pojavili pa so se ob začetku zdravljenja ali pri povečevanju odmerka. Le malo bolnikov je bilo zaradi neželenih učinkov izključenih iz kliničnih študij.

Navedene neželene reakcije, katerih odstotek za ropinirol je bil med 12-tedenskimi kliničnimi raziskavami za ≥ 1,0 % večji kot odstotek za placebo, oziroma tiste o katerih so poročali občasno, vendar pa so bile povezane z ropinirolom, so navedene spodaj. O teh neželenih reakcijah so poročali pri bolnikih s sindromom nemirnih nog med 12-tedenskimi kliničnimi raziskavami (ropinirol n = 309, placebo n = 307).

Psihiatrične motnje

Pogosti: živčnost

Občasni: zmedenost

Bolezni živčevja

Pogosti: sinkopa, somnolenca, omotica (vključno z vrtoglavico)

Žilne bolezni

Občasni: posturalna hipotenzija, hipotenzija

Bolezni prebavil

Zelo pogosti: bruhanje, navzea

Pogosti: bolečine v trebuhu

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije:

Pogosti: utrujenost

V odprtih, dolgotrajnih študijah so občasno poročali o halucinacijah.

Med zdravljenjem z ropinirolom se lahko pojavi paradoksno poslabšanje simptomov sindroma nemirnih nog z zgodnejšim pojavom (avgmentacija) in ponovitev simptomov v zgodnjih jutranjih urah (zgodnji jutranji povratni učinek). (glejte poglavje 4.4)

Med kliničnimi študijami ni bilo primerov namernega prevelikega odmerjanja z ropinirolom.

Pričakuje se, da bodo simptomi prevelikega odmerjanja ropinirola povezani z njegovim dopaminergičnim delovanjem.

Takšne simptome je možno ublažiti z ustreznim zdravljenjem z antagonisti dopamina, kot so nevroleptiki ali metoklopramid.