Granisetron Lek 1 mg/ml koncentrat za raztopino za injiciranje/infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Granisetron 1 mg/ml
Zdravilo Granisetron Lek je indicirano pri odraslih za preprečevanje ali zdravljenje:
-
akutne slabosti in bruhanja v povezavi s kemoterapijo in radioterapijo,
-
pooperacijske slabosti in bruhanja.
Zdravilo Granisetron Lek je indicirano za preprečevanje zapoznele slabosti in bruhanja v povezavi s kemoterapijo in radioterapijo.
Zdravilo Granisetron Lek je indicirano pri otrocih, starih 2 leti in več, za preprečevanje in zdravljenje akutne slabosti in bruhanja v povezavi s kemoterapijo.
Odmerjanje
Slabost in bruhanje, ki sta posledica kemo- in radioterapije (CINV - Chemo induced nausea and vomiting in RINV - Radiotherapy induced nausea and vomiting) Preprečevanje (akutna in zapoznela slabost)
Odmerek 1-3 mg (10 - 40 mikrogramov/kg) zdravila Granisetron Lek je treba aplicirati kot počasno intravensko injekcijo ali kot razredčeno intravensko infuzijo vsaj 5 minut pred začetkom kemoterapije. Raztopino je treba razredčiti na 5 ml za vsak mg.
Zdravljenje (akutna slabost)
Odmerek 1-3 mg (10 - 40 mikrogramov/kg) granisetrona je treba aplicirati kot počasno intravensko injekcijo ali kot razredčeno intravensko infuzijo v trajanju 5 minut. Raztopino je treba razredčiti na 5 ml za vsak mg. Nadaljnje vzdrževalne odmerke zdravila Granisetron Lek je treba dajati v najmanj 10-minutnih presledkih. Največji odmerek, ki se ga lahko da v času 24 ur, ne sme preseči 9 mg.
Kombinacija z adrenokortikosteroidi
Učinkovitost parenteralnega granisetrona lahko povečamo z dodatkom intravenskega adrenokortikosteroida, npr. 8 do 20 mg deksametazona pred začetkom zdravljenja s citostatiki ali 250 mg metilprednizolona pred začetkom zdravljenja in ponovno kmalu po koncu kemoterapije.
Pediatrična populacija
Dobro je uveljavljeno, da je uporaba zdravila Granisetron Lek varna in učinkovita pri otrocih, starih 2 leti ali starejših, za preprečevanje in zdravljenje (obvladovanje) akutne slabosti in bruhanja, povezanih s kemoterapijo, ter za preprečevanje zapoznele slabosti in bruhanja, povezanih s kemoterapijo. Odmerek 10–40 mikrogramov/kg telesne mase (največ 3 mg) je treba aplicirati v obliki i.v. infuzije, razredčen z 10–30 ml infuzijske tekočine. Bolnik naj dobi 5-minutno infuzijo pred začetkom kemoterapije. Če je potrebno, je v obdobju 24 ur dovoljen še en dodaten odmerek. Med začetno infuzijo in tem dodatnim odmerkom mora preteči vsaj 10 minut.
Pooperacijska slabost in bruhanje (PONV - Post-operative nausea and vomiting) Odmerek 1 mg (10 µg/kg) zdravila Granisetron Lek je treba aplicirati kot počasno intravensko injekcijo. Največji odmerek zdravila Granisetron Lek, ki ga bolnik dobi v obdobju 24 ur, ne sme preseči 3 mg.
Pri preprečevanju PONV je treba odmerjanje končati pred indukcijo anestezije.
Pediatrična populacija
Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavju 5.1, vendar priporočila za odmerjanje niso na voljo. Kliničnih dokazov ni dovolj, da bi bilo uporabo raztopine za infundiranje ali injiciranje mogoče priporočiti za preprečevanje in zdravljenje pooperacijske slabosti in bruhanja pri otrocih (PONV).
Starejši, okvara ledvic
Za uporabo pri starejših in bolnikih z okvaro ledvic niso potrebni posebni previdnostni ukrepi.
Okvara jeter
Ni dokazov, da bi bila pri bolnikih z motnjami delovanja jeter večja pojavnost neželenih učinkov. Na podlagi kinetike granisetrona je treba pri tej skupini bolnikov to zdravilo uporabljati nekoliko previdneje, vendar prilagajanje odmerkov ni potrebno (glejte poglavje 5.2).
Način uporabe
Zdravilo se lahko aplicira bodisi kot počasna, 30-sekundna, intravenska injekcija bodisi kot 5-minutna intravenska infuzija, za katero se odmerek razredči z 20 do 50 ml infuzijske tekočine.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Ker granisetron lahko zmanjša motiliteto debelega črevesa, je treba bolnike, ki imajo znake subakutne črevesne zapore, po njegovi uporabi skrbno nadzorovati.
Kot pri drugih antagonistih 5-HT3 so tudi pri granisetronu poročali o spremembah EKG, vključno s podaljšanjem intervala QT. Pri bolnikih z že obstoječimi aritmijami ali motnjami srčnega prevajanja ima to lahko klinične posledice, zato je pri bolnikih s pridruženimi motnjami delovanja srca, bolnikih, ki se zdravijo s kardiotoksično kemoterapijo, in/ali pri tistih z nepravilnostmi elektrolitov, potrebna previdnost (glejte poglavje 4.5).
Poročali so o navzkrižni občutljivosti med antagonisti 5-HT3 (npr. dolasetronom, ondansetronom).
Serotoninski sindrom
Pri uporabi antagonistov 5-HT3 so poročali o serotoninskem sindromu. Ta se je pojavil pri njihovi samostojni uporabi, predvsem pa v kombinaciji z drugimi serotoninergičnimi zdravili (vključno s selektivnimi zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI) in zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI)). Glede znakov, podobnih serotoninskemu sindromu, se svetuje ustrezno opazovanje bolnikov.
Zdravilo Granisetron Lek vsebuje natrij
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na vialo, kar v bistvu pomeni „brez natrija“.
Kot pri drugih antagonistih 5-HT3 so tudi pri granisetronu poročali o spremembah EKG, vključno s podaljšanjem intervala QT. Pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo z zdravili, za katera je znano, da podaljšujejo interval QT, in/ali z zdravili, ki povzročajo aritmije, lahko to povzroči klinične posledice (glejte poglavje 4.4).
V študijah pri zdravih posameznikih ni bilo dokazov o interakcijah med granisetronom in benzodiazepini (lorazepamom), nevroleptiki (haloperidolom) ali zdravili za zdravljenje razjed (cimetidinom). Prav tako ni bilo nobenih očitnih interakcij med granisetronom in emetogeno kemoterapijo za zdravljenje raka.
Pri bolnikih v anesteziji niso opravili posebnih študij medsebojnega delovanja. Serotoninergična zdravila (npr. SSRI in SNRI)
Po sočasni uporabi antagonistov 5-HT3 in drugih serotoninergičnih zdravil (vključno s SSRI in SNRI) so poročali o serotoninskem sindromu (glejte poglavje 4.4).
Nosečnost
Podatki o uporabi granisetrona pri nosečnicah so omejeni. Študije na živalih niso pokazale posrednih ali neposrednih škodljivih učinkov v okviru reproduktivne toksičnosti (glejte poglavje 5.3). Iz varnostnih razlogov se je uporabi granisetrona med nosečnostjo priporočljivo izogniti.
Dojenje
Ni znano, ali se granisetron in njegovi presnovki izločajo v materino mleko. Vendar se iz varnostnih razlogov dojenje med uporabo granisetrona odsvetuje.
Plodnost
Pri podganah granisetron ni imel škodljivega vpliva na sposobnost razmnoževanja ali plodnost.
Granisetron nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.
Povzetek varnostnega profila
Najpogosteje poročana neželena učinka pri granisetronu sta glavobol in zaprtost, ki sta lahko prehodna. Pri granisetronu so poročali o spremembah EKG, vključno s podaljšanjem intervala QT (glejte poglavji 4.5).
Tabelarični pregled neželenih učinkov
V spodnji tabeli so navedeni neželeni učinki granisetrona in drugih antagonistov 5-HT3, pridobljeni v kliničnih preskušanjih in iz obdobja po prihodu zdravila na trg.
Pogostnost neželenih učinkov je opredeljena, kot sledi:
Zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
| Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Redki | Zelo redki | Neznana | |
| Bolezni imunskega sistema | preobčutljivostne reakcije, npr. anafilaksija, urtikarija | |||||
| Psihiatrične motnje | nespečnost |
| Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Redki | Zelo redki | Neznana | |
| Bolezni živčevja | glavobol | ekstrapiramidne reakcije, serotoninski sindrom (glejte tudi poglavji 4.4in 4.5) | ||||
| Srčne bolezni | podaljšanje intervala QT | |||||
| Bolezni prebavil | zaprtje | driska | ||||
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | povečanje ravni transaminaz* | |||||
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaji |
* Podobna pogostnost kot pri bolnikih, ki so prejemali primerjalno terapijo
Opis izbranih neželenih učinkov
Kot pri drugih antagonistih 5-HT3 so tudi pri granisetronu poročali o spremembah EKG, vključno s podaljšanjem intervala QT (glejte poglavji 4.5).
Kot pri drugih antagonistih tipa 5-HT3 so pri sočasni uporabi granisetrona in drugih serotoninergičnih zdravil poročali o primerih serotoninskega sindroma (vključno s spremenjenim duševnim stanjem, avtonomno disfunkcijo in živčno-mišičnimi nepravilnostmi) (glejte poglavji 4.5).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Farmakološke lastnosti - Granisetron 1 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: Antiemetiki in zdravila proti slabosti, Antagonisti serotoninskih 5-HT3-receptorjev
Oznaka ATC: A04AA02
Nevrološki mehanizmi, slabost in bruhanje zaradi posredovanja serotonina Serotonin je glavni nevrotransmiter, ki je odgovoren za bruhanje po kemoterapiji ali
radioterapiji. Receptorji 5-HT3 se nahajajo na treh mestih: v vagusnih živčnih končičih v prebavilih ter v kemoreceptorskih sprožilnih conah, ki se nahajajo v area postrema in nucleus tractus solitarius centra za bruhanje v možganskem deblu. Kemoreceptorske sprožilne cone so v zadnjem delu četrtega ventrikla (area postrema). Ta struktura nima učinkovite krvno-možganske pregrade, zato zazna emetike v sistemskem krvnem obtoku in cerebrospinalni tekočini. Center za bruhanje se nahaja v medularnih strukturah možganskega debla. Večino impulzov dobiva iz kemoreceptorskih sprožilnih con, poleg impulzov iz črevesja, ki se prenašajo po vagusnih in simpatičnih živčnih vlaknih.
Po izpostavljenosti obsevanju ali citotoksičnim učinkovinam se iz enterokromafinih celic sluznice tankega črevesa v bližini dovodnih vagusnih nevronov, na katerih so receptorji za 5-HT3, sprosti serotonin (5-HT). Sproščeni serotonin aktivira vagusne nevrone prek receptorjev za 5-HT3, kar vodi v močan emetični odziv preko kemoreceptorske sprožilne cone v area postrema.
Mehanizem delovanja
Granisetron je močan antiemetik in zelo selektiven antagonist 5-hidroksitriptaminskih (5- HT3) receptorjev. Študije vezave z radioligandi so pokazale, da ima granisetron zanemarljivo afiniteto do drugih vrst receptorjev, vključno s 5-HT in dopaminskimi D2 vezavnimi mesti.
Slabost in bruhanje, ki sta posledica kemoterapije in radioterapije
Dokazano je, da granisetron intravensko preprečuje slabost in bruhanje v povezavi s kemoterapijo raka pri odraslih in otrocih od 2 do 16 let.
Pooperacijska slabost in bruhanje
Dokazano je, da intravensko uporabljeni granisetron učinkovito preprečuje in zdravi
pooperacijsko slabost in bruhanje pri odraslih.
Farmakološke lastnosti granisetrona
Poročali so o medsebojnem delovanju z nevrotropnimi in drugimi učinkovinami preko aktivacije citokroma P450 (glejte poglavje 4.5).
Študije in vitro so pokazale, da granisetron ne spreminja encimov poddružine 3A4 citokroma P450 (ki sodelujejo v presnovi nekaterih glavnih narkotikov). Čeprav so študije in vitro pokazale, da ketokonazol zavira oksidacijo obroča granisetrona, to odkritje ne velja za klinično pomembno.
Čeprav so pri uporabi antagonistov receptorjev 5-HT3 odkrili podaljšanje intervala QT (glejte poglavje 4.5).
Pediatrična uporaba
O klinični uporabi granisetrona so poročali Candiotti idr. V prospektivni, multicentrični, randomizirani, dvojno slepi študiji z vzporednimi skupinami so ocenili 157 otrok, starih od 2 do 16 let, ki so prestali izbirni kirurški poseg. Pri večini bolnikov so ugotovili popolno obvladanje pooperacijske slabosti in bruhanja v prvih dveh urah po kirurškem posegu.
Farmakokinetika je pri peroralni uporabi linearna do 2,5-kratnega priporočenega odmerka za odrasle. Iz obsežnega programa določanja odmerkov je razvidno, da antiemetična učinkovitost ni neposredno povezana niti z uporabljenimi odmerki niti s koncentracijami granisetrona v plazmi.
Ko so začetni profilaktični odmerek granisetrona za štirikrat povečali, to ni vplivalo niti na delež bolnikov, ki so se odzvali na zdravljenje, niti na trajanje obvladovanja simptomov.
Porazdelitev
Granisetron se v veliki meri porazdeli, pri čemer povprečni volumen porazdelitve znaša
približno 3 l/kg. Vezava na beljakovine v plazmi znaša približno 65 %.
Biotransformacija
Granisetron se presnavlja predvsem v jetrih z oksidacijo, ki ji sledi konjugacija. Glavne spojine so 7-OH-granisetron ter njegovi sulfatni in glukuronidni konjugati. Čeprav so pri 7- OH-granisetronu in indazolin-N-demetilgranisetronu opazili antiemetične lastnosti, ni verjetno, da bi ti dve spojini znatno prispevali k farmakološkemu delovanju granisetrona pri ljudeh.
Študije jetrnih mikrosomov in vitro so pokazale, da ketokonazol zavira glavno presnovno pot granisetrona, kar nakazuje, da pri presnovi sodeluje poddružina 3A citokroma P-450 (glejte poglavje 4.5).
Izločanje
Granisetron se izloča v glavnem s presnavljanjem v jetrih. S sečem se v nespremenjeni obliki izloči povprečno 12 % odmerka granisetrona, 47 % odmerka pa v obliki presnovkov. Preostanek odmerka se izloči v obliki presnovkov z blatom. Srednji razpolovni čas v plazmi po peroralni ali intravenski poti znaša približno 9 ur, z velikimi razlikami med posameznimi bolniki.
Okvara ledvic
Podatki kažejo, da so pri bolnikih s hudo okvaro ledvic farmakokinetični parametri po enkratnem intravenskem odmerku večinoma podobni kot pri zdravih ljudeh.
Okvara jeter
Pri bolnikih z okvaro jeter zaradi maligne bolezni je bil celotni plazemski očistek intravensko danega odmerka približno za polovico manjši kot pri bolnikih, ki težav z jetri niso imeli. Kljub tem spremembam odmerkov ni treba prilagajati (glejte poglavje 4.2).
Starejši
Pri starejših osebah, ki so dobile posamezen intravenski odmerek, so farmakokinetični
parametri v razponu tistih, ki so jih izmerili pri mlajših.
Pediatrična populacija
Pri otrocih, ki so dobili posamezen intravenski odmerek, je farmakokinetika podobna tisti pri odraslih, ko so ustrezni parametri (volumen porazdelitve, skupni plazemski očistek) normalizirani glede na telesno maso.
