• hipertenzija

• kronična, stabilna angina pektoris

• vazospastična (Prinzmetalova) angina pektoris

Odmerjanje

Odrasli

Za zdravljenje hipertenzije in angine pektoris je običajni začetni odmerek amlodipina 5 mg enkrat na dan. Odmerek lahko, odvisno od odziva posameznega bolnika, povečamo na največ 10 mg dnevno. Pri hipertenzivnih bolnikih se je amlodipin uporabljal v kombinaciji s tiazidnim diuretikom, antagonistom adrenergičnih receptorjev alfa, antagonistom adrenergičnih receptorjev beta ali zaviralcem encima angiotenzinske konvertaze. Pri angini pektoris se lahko amlodipin uporablja kot monoterapija ali v kombinaciji z drugimi zdravili za zdravljenje angine pektoris, pri bolnikih z angino pektoris, ki ni odzivna na nitrate in/ali ustrezne odmerke antagonistov adrenergičnih receptorjev beta.

Pri sočasnem dajanju tiazidnih diuretikov, antagonistov adrenergičnih receptorjev beta in zaviralcev

ACE, prilagajanje odmerkov amlodipina ni potrebno.

Posebne skupine bolnikov

Starejši

Amlodipin, uporabljen v podobnih odmerkih pri starejših in mlajših bolnikih, so oboji enako dobro prenašali. Pri starejših je priporočeno običajno odmerjanje, vendar je pri povečanju odmerka potrebna posebna previdnost (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Okvara jeter

Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter, odmerjanje ni bilo določeno, zato je treba odmerek izbrati previdno in naj se začne na spodnjem odmernem območju (glejte poglavji 4.4 in 5.2) Pri bolnikih s hudi okvaro jeter niso preučevali farmakokinetike amlodipina. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter je potrebno začeti z najnižjim odmerkom amlodipina in titrirati počasi.

Okvara ledvic

Spremembe plazemskih koncentracij amlodipina niso v korelaciji s stopnjo ledvične okvare, zato je

priporočljivo običajno odmerjanje. Amlodipina se z dializo ne da odstraniti.

Pediatrična populacija

Otroci in mladostniki s hipertenzijo, stari od 6 do 17 let

Priporočeni začetni antihipertenzivni peroralni odmerek pri pediatričnih bolnikih starih 6-17 let je 2,5 mg enkrat dnevno; če ciljni krvni tlak v 4 tednih ni dosežen, ga povečamo do 5 mg enkrat dnevno.

Odmerkov, ki presegajo 5 mg dnevno, pri pediatričnih bolnikih niso preučevali (glejte poglavji 5.1 in 5.2).

Otroci mlajši od 6 let

Podatki niso na voljo.

Način uporabe

Tablete za peroralno uporabo.

Amlodipin je kontraindiciran pri bolnikih s/z:

• preobčutljivostjo na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1 ali na

  derivate dihidropiridina.

• hudo hipotenzijo.

• šokom (vključno s kardiogenim šokom).

• obstrukcijo izhodnega trakta levega prekata (t.j. huda aortna stenoza).

• hemodinamično nestabilnim srčnim popuščanjem po akutnem miokardnem infarktu.

Varnost in učinkovitost amlodipina pri hipertenzivni krizi še nista dokazani.

Bolniki s srčnim popuščanjem

Bolnike s srčnim popuščanjem je treba zdraviti previdno. V dolgotrajni s placebom kontrolirani študiji, v kateri so sodelovali bolniki s hudim srčnim popuščanjem (razred III in IV po razvrstitvi NYHA) so v skupini bolnikov, ki so se zdravili z amlodipinom, poročali o višji pojavnosti pljučnega edema v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo (glejte poglavje 5.1). Zaviralce kalcijevih kanalčkov, vključno z amlodipinom, je treba uporabljati previdno pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem, saj lahko povečajo tveganje za kasnejše srčno-žilne dogodke in umrljivost.

Uporaba pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter

Razpolovni čas amlodipina je pri bolnikih z jetrno okvaro podaljšan in AUC vrednosti so višje;

priporočila za odmerjanje še niso določena. Amlodipin je zato potrebno začeti dajati previdno in v

spodnjem odmernem območju, prav tako je previdnost potrebna tudi pri višanju odmerka. Pri bolnikih z hudo okvaro jeter se priporoča počasna titracija odmerka in pazljivo spremljanje.

Uporaba pri starejših bolnikih

Pri starejših bolnikih je potrebna previdnost pri povečevanju odmerka (glejte poglavji 4.2 in 5.2).

Uporaba pri ledvičnem popuščanju

Pri takih bolnikih se amlodipin lahko uporablja v normalnih odmerkih. Spremembe v plazemskih koncentracijah amlodipina niso sorazmerne s stopnjo ledvične okvare. Amlodipin se z dializo ne da odstraniti.

Učinek drugih zdravil na amlodipin

Zaviralci CYP3A4: Sočasna uporaba amlodipina in močnih ali zmernih zaviralcev CYP3A4 (inhibitorji proteaz, azolna protiglivična zdravila, makrolidi kot eritromicin ali klaritromicin, verapamil ali diltiazem) lahko povzroči znatno povečanje izpostavljenosti amlodipinu. Klinične posledice teh farmakokinetičnih sprememb so lahko izrazitejše pri starejših. Zato je priporočeno klinično spremljanje in prilagajanje odmerkov.

Induktorji CYP3A4: Ob sočasnem dajanju znanih induktorjev CYP3A4 se plazemska koncentracija amlodipina lahko spreminja. Zato je med in po sočasnem zdravljenju, zlasti z močnimi induktorji CYP3A4 (npr. rifampicin, šentjanževka), treba spremljati krvni tlak in razmisliti o prilagoditvi odmerka.

Jemanje amlodipina z grenivko ali sokom grenivke ni priporočljivo, saj se lahko poveča biorazpoložljivost pri nekaterih bolnikih, kar lahko privede do povečanega hipotenzivnega učinka.

Dantrelon (infuzija): Pri živalih so opazili smrtno ventrikularno fibrilacijo in kardiovaskularni kolaps v povezavi s hiperkaliemijo po IV uporabi verapamila in dantrelona. Zaradi nevarnosti hiperkaliemije se je priporočljivo izogniti sočasni uporabi zaviralcev kalcijevih kanalčkov, kot je amlodipin, pri bolnikih, ki so dovzetni za maligne hipertermije in pri zdravljenju maligne hipertermije.

Učinki amlodipina na druga zdravila

Hipotenzivni učinek amlodipina prispeva k povečanju hipotenzivnega učinka drugih zdravil z antihipertenzivnimi lastnostmi.

Takrolimus: Obstaja tveganje za zvišanje ravni takrolimusa v krvi ob sočasni uporabi amlodipina, vendar farmakokinetični mehanizem tega medsebojnega delovanja ni popolnoma jasen. Ob uporabi amlodipina pri bolnikih, ki se zdravijo s takrolimusom, je treba, v izogib toksičnosti takrolimusa, skrbno spremljati njegovo raven v krvi in po potrebi prilagoditi njegov odmerek.

Ciklosporin: Študije medsebojnega delovanja med ciklosporinom in amlodipinom pri zdravih prostovoljcih ali drugih posebnih skupinah , razen pri bolnikih po presaditvi ledvice, pri katerih so opazili spremenljivo povečanje koncentracije ciklosporina (za povprečno 0 - 40 %), niso bile izvedene. Pri bolnikih po presaditvi ledvice, ki prejemajo amlodipin, je treba razmisliti o spremljanju ravni ciklosporina in zmanjšanju odmerka ciklosporina, če je potrebno.

V kliničnih študijah medsebojnega delovanja amlodipin ni vplival na farmakokinetiko atorvastatina,

digoksina ali varfarina.

Simvastatin: Sočasna uporaba večkratnih odmerkov po 10 mg amlodipina z 80 mg simvastatina je povzročila 77% povečanje izpostavljenosti simvastatinu v primerjavi s samo uporabo simvastatina. Odmerek simvastatina pri bolnikih, ki jemljejo amlodipin je treba omejiti na 20 mg/dan.

Nosečnost

Pri ljudeh varnost uporabe amlodipina v nosečnosti ni bila dokazana.

V študijah na živalih so opazili toksičen vpliv na sposobnost razmnoževanja pri visokih odmerkih (glejte poglavje 5.3). Uporaba v nosečnosti se priporoča le v primeru, kadar ni druge varnejše možnosti in kadar bolezen sama predstavlja večje tveganje za mater in plod.

Dojenje

Amlodipin se izloča v materino mleko. Ocenjujejo, da je delež materinega odmerka, ki ga prejme otrok, v interkvartilnem razponu 3–7 %, najvišji delež pa je 15 %. Učinek amlodipina na dojene otroke ni znan. Treba se je torej odločiti, ali nadaljevati/prenehati z dojenjem ali nadaljevati/prekiniti zdravljenje z amlodipinom, pri čemer naj se upošteva koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja z amlodipinom za mater.

Plodnost

Pri nekaterih bolnikih zdravljenih z zaviralci kalcijevih kanalčkov, so poročali o reverzibilnih biokemičnih spremembah v glavi spermijev. Klinični podatki glede potencialnega učinka amlodipina na plodnost, so nezadostni. V eni študiji na podganah, so ugotovili škodljive učinke na plodnost pri samcih (glejte poglavje 5.3).

Zdravilo Amlodipin Vitabalans ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Če bolniki, ki jemljejo amlodipin, občutijo omotico, glavobol, utrujenost ali navzeo, je lahko njihova sposobnost reagiranja oslabljena. Priporočamo previdnost, še posebej na začetku zdravljenja.

Povzetek varnostnega profila

Najpogosteje opisani neželeni učinki med zdravljenjem so zaspanost, omotica, glavobol, palpitacije, zardevanje, bolečine v trebuhu, navzea, otekanje gležnjev, edem in utrujenost.

Seznam neželenih učinkov v obliki tabele

Med zdravljenjem z amlodipinom so opažali in poročali o naslednjih neželenih učinkih z naslednjimi pogostnostmi: Zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do <1/1.000); zelo redki (<1/10.000).

V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedene po padajoči resnosti.

*večinoma v povezavi s holestazo

Poročali so o posameznih primerih ekstrapiramidalnega sindroma.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco

Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Pri ljudeh so izkušnje z namernim prevelikim odmerjanjem omejene.

Simptomi

Razpoložljivi podatki kažejo, da bi izredno preveliko odmerjanje lahko povzročilo čezmerno periferno vazodilatacijo in mogoče refleksno tahikardijo. Poročajo o izraziti in verjetno dalj časa trajajoči sistemski hipotenziji do vključno šoka s smrtnim izidom.

Po prevelikem odmerjanju amlodipina so redko poročali o nekardiogenem pljučnem edemu, ki se lahko pojavi kasneje (24 do 48 ur po zaužitju) in zahteva ventilacijsko podporo. Zgodnji ukrepi oživljanja (vključno s preobremenitvijo s tekočino) za vzdrževanje perfuzije in minutnega volumna srca so lahko sprožilni dejavniki.

Zdravljenje

Klinično pomembna hipotenzija zaradi prevelikega odmerjanja amlodipina zahteva aktivno srčno- žilno podporo, vključno s pogostim spremljanjem srčnih in dihalnih funkcij, dvigom okončin in spremljanjem volumna tekočine v obtoku in diureze.

Za obnovo žilnega tonusa in krvnega tlaka je lahko v pomoč vazokonstriktor, če za njegovo uporabo ni kontraindikacij. Intravensko dajanje kalcijevega glukonata lahko nasprotuje učinku blokade kalcijevih kanalčkov.

V nekaterih primerih je lahko koristno izpiranje želodca. Pri zdravih prostovoljcih se je pokazalo, da uporaba aktivnega oglja do 2 uri po dajanju 10 mg amlodipina zmanjša stopnjo absorpcije amlodipina.

Dializa verjetno ne bo učinkovita, ker se amlodipin v veliki meri veže na plazemske beljakovine.