Hidrokortizon Orion 10 mg tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Hidrokortizon 10 mg
-
Nadomestno zdravljenje prirojene adrenalne hiperplazije pri otrocih.
-
Zdravljenje insuficience nadledvične žleze pri odraslih, otrocih in mladostnikih starih < 18 let.
-
Nujno zdravljenje hude bronhialne astme, preobčutljivostnih reakcij na zdravila, serumske bolezni, angionevrotičnega edema in anafilaksije pri odraslih in otrocih.
Zdravilo Hidrokortizon Orion 10 mg tablete je indicirano pri odraslih in otrocih, starih od 1 meseca do 18 let, pri katerih sta ustrezna odmerek 10 mg in farmacevtska oblika tablete.
Odmerjanje
Odmerjanje mora biti prilagojeno posameznemu bolniku glede na njegov odziv. Uporabiti je treba
najnižji možni odmerek.
Pri bolnikih, ki potrebujejo nadomestno zdravljenje, mora biti prvi jutranji odmerek večji od ostalih odmerkov, da se simulira normalni dnevni režim izločanja kortizola.
Bolnike je treba skrbno opazovati glede znakov, ki bi lahko zahtevali prilagoditev odmerka, vključno s spremembami v kliničnem stanju, ki izhajajo iz remisije ali poslabšanja bolezni, individualne odzivnosti na zdravilo in vpliv stresa (npr. operacija, okužba, poškodba). Med stresom bo morda treba začasno povečati odmerek.
Da bi preprečili pojav hipoadrenalizma in/ali ponovitev osnovne bolezni, bo lahko potrebno postopoma ukiniti zdravilo (glejte poglavje 4.4).
Nadomestno zdravljenje
Pediatrična populacija
Pri prirojeni nadledvični hiperplaziji 9 – 15 mg/m2/dan, razdeljeno na 3 odmerke, prilagojene glede na odziv.
Pri adrenokortikalni insuficienci 8 – 10 mg/m2/dan, razdeljeno na 3 odmerke, prilagojene glede na
odziv. Morda bodo potrebni višji odmerki.
Odrasli
Nadomestni odmerek je običajno 15 – 25 mg na dan, razdeljen na 2 – 3 odmerke, prilagojene glede na odziv.
Akutna nujna stanja
60 – 80 mg vsakih 4 – 6 ur v 24 urah, nato postopoma več dni zmanjšujte odmerek.
Starejši bolniki
Zdravljenje starejših bolnikov, še posebej dolgotrajno, je treba načrtovati ob upoštevanju resnejših
posledic pogostih neželenih učinkov kortikosteroidov v starosti, zlasti osteoporoze, sladkorne bolezni, hipertenzije, dovzetnosti za okužbe in tanjšanja kože.
Odmerjanje v posebnih situacijah
Nadomestno zdravljenje s hidrokortizonom
Pri bolnikih, ki prejemajo nadomestno zdravljenje s hidrokortizonom, je treba odmerek hidrokortizona
v stresnih situacijah povečati za 2 do 4-krat, na primer v povezavi s poškodbami, okužbami ali kirurškimi posegi. Bolnik naj preide na parenteralno zdravljenje, če je to potrebno.
Okvara jeter
Izločanje hidrokortizona je lahko počasnejše v povezavi z jetrnimi boleznimi, zato bo pri bolnikih z okvaro jeter morda potrebna prilagoditev odmerka.
Način uporabe
peroralna uporaba
Zdravljenje z visokimi odmerki kortikosteroidov, ki lahko povzročijo imunsko pomanjkljivost, je kontraindicirano pri tuberkulozi in drugih sistemskih akutnih in kroničnih bakterijskih, glivičnih, virusnih in parazitskih okužbah brez ustreznega protimikrobnega zdravljenja.
Cepiva, ki vsebujejo žive oslabljene viruse ali bakterije, se ne smejo dati bolnikom, ki prejemajo zdravljenje z velikimi odmerki kortikosteroidov, med imunsko pomanjkljivostjo povzročeno z zdravljenjem.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Pri višjih odmerkih lahko zdravljenje s hidrokortizonom poveča prevalenco številnih akutnih in prikritih zapletov bolezni in povzroči poslabšanje (ali razvoj) nekaterih bolezni. Zato je potrebna
previdnost pri bolnikih z ugotovljeno sladkorno boleznijo, razjedo na želodcu ali dvanajstniku, osteoporozo ali glavkomom; kot tudi v povezavi s srčnim popuščanjem, nedavnim miokardnim
infarktom, hipertenzijo, ledvično insuficienco, odpovedjo jeter, prehodno kortikosteroidno miopatijo, epilepsijo, hipotiroidizmom, vnetnimi črevesnimi boleznimi in divertikulitisom ter pri bolnikih z
nedavno operacijo anastomoze. Znaki peritonealnega draženja po perforaciji prebavil pri bolnikih, ki prejemajo visoke odmerke kortikosteroidov, so lahko minimalni ali pa jih sploh ni.
Pri odločanju o sistemskem farmakološkem kortikosteroidnem zdravljenju je potrebna posebna previdnost pri bolnikih z obstoječo ali predhodno anamnezo hudih afektivnih motenj, vključno z depresivno ali manično-depresivno boleznijo, psihozo in predhodno steroidno psihozo.
Bolnike/skrbnike, je treba spodbujati, naj poiščejo zdravniško pomoč, če se pojavijo zaskrbljujoči psihološki simptomi, zlasti, če obstaja sum na depresivno razpoloženje ali samomorilne misli.
Bolniki/skrbniki morajo biti pozorni tudi na morebitne psihiatrične motnje, ki se lahko pojavijo med ali takoj po zmanjševanju/ukinitvi odmerka sistemskih steroidov, čeprav so o takih reakcijah redko poročali.
Očistek kortikosteroidov je lahko zmanjšan pri bolnikih s hipotiroidizmom in povečan pri bolnikih s
hipertiroidizmom.
Pri bolnikih s hipertiroidizmom in hipokaliemijo, ki jo povzroča hidrokortizon, se lahko pojavi tirotoksična periodična paraliza (TPP). Na TPP je treba posumiti pri bolnikih, ki se zdravijo s hidrokortizonom ter imajo znake ali simptome mišične šibkosti, predvsem pri bolnikih s hipertiroidizmom.
Če obstaja sum na TPP, je treba nemudoma spremljati ravni kalija v krvi in bolnike ustrezno zdraviti, da se ravni kalija v krvi povrnejo na normalne vrednosti.
Uporabiti je treba najnižji možni odmerek in če je možno zmanjšanje odmerka, mora biti
zmanjševanje postopno. Ukinitev kotrikosteroida po dolgotrajnem zdravljenju lahko povzroči
odtegnitvene simptome (glejte poglavje 4.8).
Z zdravilom povzročena sekundarna adrenokortikalna insuficienca je lahko posledica prehitre
odtegnitve kortikosteroidov in jo je mogoče zmanjšati s postopnim zmanjševanjem odmerka. Ta vrsta relativne insuficience lahko vztraja več mesecev po ukinitvi zdravljenja; zato je treba ob vsakem primeru stresa, ki se pojavi v tem obdobju, ponovno uvesti zdravljenje s kortikosteroidi. Če bolnik že prejema steroide, bo morda treba povečati odmerek. Ker je lahko izločanje mineralokortikoidov
zmanjšano, je treba sočasno jemati sol in/ali mineralokortikoid.
Kortikosteroidi povečajo dovzetnost za okužbe in lahko prikrijejo simptome okužbe.
Ker so lahko norice ali ošpice med imunsko pomanjkljivostjo, ki jo povzročajo kortikosteroidi, še posebej nevarne, je potrebna posebna previdnost pri okužbah z noricami, ošpicami ali z virusom herpes zoster.
Necepljenim bolnikom in bolnikom brez zanesljive anamneze noric/ošpic, ki prejemajo imunosupresivne odmerke kortikosteroidov, je treba svetovati, naj se izogibajo izpostavljenosti noricam/ošpicam. Če so izpostavljeni, morajo poiskati nujno zdravniško pomoč.
Zaradi nevarnosti prikrite reaktivacije bolezni je potrebna previdnost tudi, če je bolnik imel
tuberkulozo.
Kortikosteroidi lahko aktivirajo prikrito amebiazo ali strongiloidozo ali poslabšajo aktivno bolezen.
Zato je priporočljivo izključiti prikrito ali aktivno amebiazo in strongiloidozo pred uvedbo zdravljenja s kortikosteroidi pri katerem koli bolniku, pri katerem obstaja tveganje za pojav simptomov ali pa ima simptome, ki nakazujejo eno od teh bolezni.
Cepiva, ki vsebujejo žive, oslabljene viruse ali bakterije, se ne smejo dajati bolnikom, ki prejemajo zdravljenje z velikimi odmerki kortikosteroidov med imunsko pomankljivostjo povzročeno z
zdravljenjem. Na splošno se je treba dajanju teh cepiv med zdravljenjem s kortikosteroidi izogibati. Pri uporabi drugih vrst cepiv zaščita s cepivom morda ne bo tako učinkovita kot običajno, zaradi imunske pomanjkljivosti.
Feokromocitomska kriza
Pri uporabi sistemskih kortikosteroidov so poročali o krizi feokromocitoma, ki je lahko smrtna. Pri bolnikih, s sumom na feokromocitom ali ugotovljenim feokromocitomom, se kortikosteroide sme uporabljati le po ustrezni oceni razmerja med tveganjem in koristjo.
Motnje vida
Pri sistemski in lokalni uporabi kortikosteroidov se lahko pojavijo motnje vida. Če se pri bolniku pojavijo simptomi, kot so zamegljen vid ali druge motnje vida, je treba razmisliti o napotitvi bolnika k oftalmologu, da bo ocenil možne vzroke, ki lahko vključujejo katarakto, glavkom ali redke bolezni, kot je centralna serozna horioretinopatija (CSCR - central serous chorioretinopathy). Te vzroke so poročali po uporabi sistemskih in lokalnih kortikosteroidov.
Dolgotrajna uporaba kortikosteroidov lahko povzroči katarakto, glavkom z možno poškodbo vidnega živca in pospeši nastanek sekundarnih očesnih okužb zaradi glivic ali virusov. Pri bolnikih z očesnim herpes simpleksom je treba kortikosteroide uporabljati previdno zaradi možnega poslabšanja okužbe in perforacije roženice.
Zdravljenje s kortikosteroidi lahko vpliva na strjevanje krvi. Previdnost je potrebna pri sočasni uporabi
zdravil, ki vplivajo na strjevanje krvi (kot je varfarin ali acetilsalicilna kislina).
Pediatrična in starejša populacija
Neželeni učinki zdravljenja s sistemskimi kortikosteroidi so lahko bolj izraženi pri starejših in otrocih.
Farmakološko zdravljenje s kortikosteroidi lahko povzroči zastoj rasti pri dojenčkih, v otroštvu in adolescenci. Zdravljenje mora biti omejeno na najmanjše učinkovito odmerjanje, da se čim bolj
zmanjša supresija osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza in zastoj rasti. Skrbno je treba spremljati
rast in razvoj dojenčkov in otrok na dolgotrajnem zdravljenju s kortikosteroidi.
Po uporabi hidrokortizona pri prezgodaj rojenih dojenčkih so poročali o hipertrofični kardiomiopatiji, zato je treba opraviti ustrezno diagnostično oceno in spremljati delovanje in strukturo srca.
Pomožne snovi
Zdravilo Hidrokortizon Orion 10 mg tablete vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.
Farmakokinetične interakcije
Močni induktorji CYP3A4, kot so fenitoin, rifabutin, karbamazepin, barbiturati, rifampicin,
šentjanževka, in manj močni induktorji, kot sta protiretrovirusni zdravili efavirenz in nevirapin, lahko povečajo presnovni očistek kortizola, zmanjšajo končni razpolovni čas in tako znižajo koncentracijo v krvnem obtoku. To lahko zahteva prilagoditev odmerka hidrokortizona.
Močni zaviralci CYP3A4, kot so ketokonazol, itrakonazol, posakonazol, vorikonazol, eritromicin,
telitromicin, klaritromicin, ritonavir in grenivkin sok, lahko zavirajo presnovo hidrokortizona in tako
zvišajo koncentracijo hidrokortizona v krvi. Pri dolgotrajnem profilaktičnem zdravljenju s katerim koli
od antibiotikov je treba razmisliti o prilagoditvi odmerka hidrokortizona.
Pričakuje se, da sočasno zdravljenje z zaviralci CYP3A, vključno z zdravili, ki vsebujejo kobicistat,
poveča tveganje za sistemske neželene učinke. Kombinaciji se je treba izogibati, razen če korist odtehta povečano tveganje sistemskih neželenih učinkov kortikosteroidov; v tem primeru je treba bolnike spremljati glede pojava sistemskih neželenih učinkov kortikosteroidov.
Izdelki z estrogenom in peroralni kontraceptivi lahko zvišajo koncentracijo hidrokortizona v plazmi.
Kortikosteroidi povečajo očistek salicilata. Pri znižanju odmerka kortikosteroida po dolgotrajni sočasni uporabi je potrebna previdnost.
Farmakodinamične interakcije
Hidrokortizon lahko zviša krvni tlak. To je treba upoštevati pri sočasni uporabi antihipertenzivnih
zdravil.
Hidrokortizon lahko zmanjša ali v nekaterih primerih poveča učinek antikoagulantov. Previdnost je potrebna pri sočasni uporabi varfarina in sistemskih kortikosteroidov.
Učinek antidiabetikov (vključno z inzulinom) lahko oslabi pri sočasni uporabi s kortikosteroidi, zato bo morda potrebno povečanje odmerka.
Pri uporabi z antiholinesterazami lahko kortikosteroidi povzročijo mišično oslabelost pri bolnikih z
miastenijo gravis.
Sistemsko zdravljenje s kortikosteroidi poveča tveganje za hipokaliemijo pri bolnikih, ki prejemajo diuretike, amfotericin B, srčne glikozide, teofilin ali beta2 simpatikomimetike. Če je sočasna uporaba potrebna, je treba bolnika spremljati glede znakov in simptomov hipokaliemije. Toksičnost srčnih
glikozidov, npr. digoksina, se poveča, če se pojavi hipokaliemija.
Sočasna uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID - non-steroidal anti-inflammatory medicines) ali acetilsalicilne kisline s kortikosteroidi poveča tveganje za razjede in krvavitve iz prebavil.
Kortikosteroidi lahko zavirajo učinek somatropina na spodbujanje rasti.
Učinek kortikosteroidov je lahko zmanjšan 3 – 4 dni po zdravljenju z mifepristonom.
Sočasna uporaba fluorokinolonov in kortikosteroidov lahko poveča tveganje za pretrganje tetive.
Kortikosteroidi lahko zmanjšajo učinkovitost cepiv in povečajo tveganje za nevrološke zaplete v povezavi s cepljenjem. Živa virusna cepiva lahko povzročijo okužbo pri bolnikih, ki prejemajo
hidrokortizon. Cepiva, ki vsebujejo žive, oslabljene viruse ali bakterije, se ne smejo dajati bolnikom, ki prejemajo zdravljenje z velikimi odmerki kortikosteroidov med imunsko pomanjkljivostjo povzročeno z zdravljenjem.
Nosečnost
Hidrokortizon prehaja skozi placento. Poleg nadomestnega zdravljenja je treba med nosečnostjo previdno jemati tudi druga zdravljenja s sistemskimi kortikosteroidi. Vendar se zdravljenju ne smemo izogibati, če je jasno indicirano. Če je mati med nosečnostjo prejemala hidrokortizon v farmakoloških odmerkih, je treba novorojenčka spremljati glede adrenalne insuficience.
Zdravljenje s kortikosteroidi med nosečnostjo je bilo povezano z zmanjšanjem rasti ploda, zlasti pri
dolgotrajni uporabi, in z nepomembno kontrakcijo arterioznega duktusa v posameznih primerih. Med
pozno nosečnostjo lahko hidrokortizon povzroči neželene učinke na plod, ki so podobni tistim pri
dolgotrajnem zdravljenju na splošno.
Pri poskusih na živalih so kortikosteroidi povzročili heiloshizo in palatoshizo. Pri ljudeh niso opazili
povečanja števila primerov palatoshize. Dojenje
Hidrokortizon se izloča v materino mleko. Dojenčki mater, ki dlje časa jemljejo visoke odmerke sistemskih kortikosteroidov, imajo lahko določeno stopnjo supresije nadledvične žleze.
Plodnost
Kortikosteroidi lahko poslabšajo kakovost semena in povzročijo amenorejo.
Zdravilo Hidrokortizon Orion 10 mg tablete običajno ne poslabšajo sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Pri nekaterih bolnikih lahko hidrokortizon povzroči mišično oslabelost, mišično atrofijo, vrtoglavico, izgubo vidnega polja, spremembe razpoloženja ali psihološko nestabilnost. Prizadeti bolniki ne smejo voziti ali upravljati strojev.
Pri nadomestnem zdravljenju v fizioloških odmerkih so neželeni učinki malo verjetni.
Neželeni učinki hidrokortizona so podobni kot pri drugih glukokortikoidih. Zdravilo ima tudi mineralokortikoidni učinek. Trajanje zdravljenja in uporabljeni odmerki vplivajo na prevalenco neželenih učinkov. Po dolgotrajnem zdravljenju z visokimi odmerki se neželeni učinki redno pojavljajo.
Po dolgotrajnem zdravljenju z visokimi odmerki, hidrokortizon povzroči adrenokortikalno insuficienco; zato lahko stres, kot je operacija ali okužba, povzroči hipotenzijo, hipoglikemijo in celo smrt, razen če se odmerek steroida poveča, da se prilagodi stresu.
Nenadna prekinitev dolgotrajnega zdravljenja s steroidi povzroči sindrom odtegnitve kortikosteroidov. Simptomi lahko vključujejo zvišano telesno temperaturo, bolečine v mišicah in sklepih, astenijo, slabost, povečan intrakranialni tlak in hipotenzijo.
Glukokortikoidi lahko povzročijo alergijske in anafilaktične reakcije.
| Pogosti(≥ 1/100do< 1/10) | Občasni(≥ 1/1000 do< 1/100) | Redki(≥ 1/10 000 do< 1/1000) | Neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti) | |
| Bolezni krvi inlimfatičnegasistema | levkocitoza | |||
| Bolezni imunskega sistema | povečana dovzetnost za okužbe, prikritisimptomi okužbe | alergijske reakcije | angionevrotičniedem, poslabšanje obstoječe okužbe, aktivacija prikriteokužbe | |
| Bolezni | zaviranje | sekundarna |
| Pogosti(≥ 1/100do< 1/10) | Občasni(≥ 1/1000 do< 1/100) | Redki(≥ 1/10 000 do< 1/1000) | Neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti) | |
| endokrinega sistema | endogenegaizločanja ACTH* in kortizola (pri dolgotrajni uporabi), simptomi Cushingovega sindroma,poslabšanje/razvojsladkorne bolezni | neodzivnost skorje nadledvične žleze in hipofize (zlasti včasu stresa, na primer pri poškodbi, operaciji alibolezni), zmanjšana toleranca za ogljikove hidrate | ||
| Presnovne in prehranske motnje | hipokaliemija, zastajanje natrija | povečan apetit | hipokaliemična alkaloza, povečanje izločanja kalcija,zastajanje tekočine, negativnoravnotežje dušika zaradi katabolizma beljakovin | |
| Psihiatričnemotnje | sprememberazpoloženja, depresija, manija, psihoza,nespečnost | afektivne motnje, vedenjske motnje, razdražljivost, zaskrbljenost, motnje spanja, kognitivne disfunkcije vključno z zmedenostjo in amnezijo | ||
| Bolezni živčevja | povečan intrakranialni tlak (pseudotumor cerebri), konvulzije | vrtoglavica, glavobol | ||
| Očesne bolezni | povečan očesni pritisk, glavkom, katarakta | edem papile,stanjšanje roženice ali beločnice, eksoftalmus, zamegljen vid (glejte tudi poglavje 4.4) | ||
| Srčne bolezni | poslabšanje srčneinsuficience | ruptura miokarda po nedavnem miokardnem infarktu,hipertrofična kardiomiopatija pri prezgodaj rojenih |
| Pogosti(≥ 1/100do< 1/10) | Občasni(≥ 1/1000 do< 1/100) | Redki(≥ 1/10 000 do< 1/1000) | Neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti) | |
| dojenčkih | ||||
| Žilne bolezni | hipertenzija | tromboza | ||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | kolcanje | |||
| Bolezni prebavil | pankreatitis | razjede v prebavilih z možno perforacijo in krvavitvijo, ulcerozni ezofagitis, perforacija tankega in debelega črevesa, napihnjenost trebuha, dispepsija, kandidozepožiralnika | ||
| Bolezni kože in podkožja | atrofija kože (tanka, krhka koža), počasno celjenje in brazgotinjenjepoškodovanega tkiva, akne, strije, nagnjenost k podplutbam, ekhimoza | petehije, eritem, teleangiektazija,povečano znojenje, alergijski dermatitis, urtikarija, hirsutizem | ||
| Bolezni mišično-skeletnega sistema invezivnega tkiva | mišična atrofija, mišična oslabelost,osteoporoza | aseptična nekroza kosti, pretrganje tetive | steroidna miopatija, kompresijski zlomi vretenc, patološkizlom dolgih kosti | |
| Motnje reprodukcije in dojk | menstrualna nerednost, amenoreja | |||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | zaostanek v rasti pri otrocih, edem | slabost, nelagodje | ||
| Preiskave | povečanje telesnemase |
*ACTH - adrenokortikotropni hormon
Zdravljenje s kortikosteroidi lahko povzroči tudi povečano nagnjenost za strjevanje krvi,
hiperlipidemijo in nefrolite. Lahko zmanjša kakovost semena in povzroči amenorejo. Pediatrična populacija in starejši
Neželeni učinki sistemskega kortikosteroidnega zdravljenja so lahko močnejši pri starejših bolnikih in
otrocih.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Farmakološke lastnosti - Hidrokortizon 10 mg
Farmakoterapevtska skupina: kortikosteroidi za sistemsko zdravljenje, glukokortikoidi, oznaka ATC: H02AB09
Hidrokortizon, tj. kortizol, je naravni hormon skorje nadledvične žleze. Kot pri vseh glukokortikoidih so njegovi učinki posredovani z vezavo na steroidne receptorje v citoplazmi. To vodi do tvorbe kompleksa steroid-receptor, ki prehaja v jedro, kjer se veže na DNK in tako uravnava prepis številnih genov ter sintezo beljakovin. Njegove učinke posredujejo dejavniki, kot je povečana sinteza lipokortina.
Učinek glukokortikoidov je kataboličen, zlasti v mišičnem tkivu. Zmanjšajo nastajanje limfokinov in eikozanoidov ter količino limfnega tkiva, oslabijo imunski odziv in delujejo protivnetno ne glede na vzrok vnetja. Prav tako zmanjšajo aktivnost fibroblastov in brazgotinjenje. Glukokortikoidi zmanjšajo izločanje ACTH in zavirajo os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza. Hidrokortizon ima nekaj mineralokortikoidnega učinka. Po enkratnem odmerku 250 mg hidrokortizona je izločanje ACTH
zavrto za približno 1 do 1,5 dneva.
Hidrokortizon se hitro in popolnoma absorbira iz prebavil. Zaradi metabolizma prvega prehoda se njegova razpoložljivost giblje med 25 in 90 %. Najvišja plazemska koncentracija hidrokortizona je
dosežena 1 – 2 uri po odmerku. V plazmi se veže na transkortin in albumin. V nizkih koncentracijah je 10 % hidrokortizona v prosti obliki, medtem ko je v višjih koncentracijah sposobnost vezave transkortina nasičena in delež prostega hidrokortizona lahko naraste na 40 – 50 %. Volumen porazdelitve je 0,4 – 0,7 l/kg. Povprečni farmakološki razpolovni čas hidrokortizona je 1,5 ure,
razpolovni čas biološkega učinka pa je bistveno daljši, približno 10 ur. Hidrokortizon prehaja placentno pregrado in se v majhnih količinah izloča v mleko.
Izločanje hidrokortizona je lahko počasnejše pri boleznih jeter in krajše pri tirotoksikozi.
Farmacevtski podatki - Hidrokortizon 10 mg
Za shranjevanje zdravila ni posebnih temperaturnih omejitev.
Tablete shranjujte v pretisnem omotu ali tesno zaprtem vsebniku za zagotovitev zaščite pred svetlobo
in vlago.
Pretisni omoti po 20, 30 in 100 tablet.
Pretisni omot je sestavljen iz aluminijaste folije in usmerjenega poliamidnega filma/aluminijaste folije/polivinil klorida (OPA/Al/PVC).
15 ml vsebnik iz jantarjevega stekla, z aluminijasto zaporko in s sušilnim sredstvom, vsebuje
100 tablet.
Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.