Gitrabin 40 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje

Gemcitabin je v kombinaciji s cisplatinom indiciran za zdravljenje lokalno napredovalega ali metastatskega karcinoma sečnega mehurja.

Gemcitabin je indiciran za zdravljenje bolnikov z lokalno napredovalim ali metastatskim adenokarcinomom trebušne slinavke.

Gemcitabin je v kombinaciji s cisplatinom indiciran kot zdravljenje prvega izbora za bolnike z lokalno napredovalim ali metastatskim nedrobnoceličnim karcinomom pljuč (NSCLC – non-small cell lung cancer). Monoterapija z gemcitabinom pride v poštev pri starejših bolnikih ali tistih s stanjem zmogljivosti 2.

Gemcitabin je indiciran za zdravljenje bolnic z lokalno napredovalim ali metastatskim epitelijskim karcinomom jajčnika v kombinaciji s karboplatinom, pri bolnicah s ponovitvijo bolezni po vsaj 6-mesečnem obdobju brez ponovitve pa po zdravljenju prvega izbora na osnovi platine.

Gemcitabin je v kombinaciji s paklitakselom indiciran za zdravljenje bolnikov z neresektabilnim, lokalno ponovljenim ali metastatskim karcinomom dojke, ki se jim je bolezen ponovila po dopolnilni/novi dopolnilni kemoterapiji. Predhodna kemoterapija mora vključevati antraciklin, razen če ni klinično kontraindiciran.

Gemcitabin lahko predpiše le zdravnik, usposobljen za uporabo kemoterapije proti raku. Odmerjanje

Karcinom sečnega mehurja

Kombinirana uporaba

Priporočeni odmerek gemcitabina je 1000 mg/m² telesne površine, dan kot 30-minutna infuzija. Odmerek je potrebno dati 1., 8. in 15. dan vsakega 28-dnevnega cikla v kombinaciji s cisplatinom. Cisplatin se daje v priporočenem odmerku 70 mg/m² telesne površine 1. dan po gemcitabinu ali 2. dan vsakega 28-dnevnega cikla. Ta 4-tedenski cikel nato ponavljamo. Z vsakim ciklom ali med ciklom je odmerek mogoče zmanjšati glede na stopnjo toksičnosti, izražene pri bolniku.

Karcinom trebušne slinavke

Priporočeni odmerek gemcitabina je 1000 mg/m² telesne površine, dan kot 30-minutna intravenska infuzija. To ponavljamo enkrat tedensko do 7 tednov, ki jim sledi enotedenski premor. Nadaljnji cikli morajo obsegati injekcije enkrat tedensko 3 zaporedne tedne vsake 4 tedne. Z vsakim ciklom ali med ciklom je odmerek mogoče zmanjšati glede na stopnjo toksičnosti, izražene pri bolniku.

Nedrobnocelični karcinom pljuč

Samostojna uporaba

Priporočeni odmerek gemcitabina je 1000 mg/m² telesne površine, dan kot 30-minutna intravenska infuzija. To ponavljamo enkrat tedensko 3 tedne, ki jim sledi 1-tedenski premor. Ta 4-tedenski cikel nato ponavljamo. Z vsakim ciklom ali med ciklom je odmerek mogoče zmanjšati glede na stopnjo toksičnosti, izražene pri bolniku.

Kombinirana uporaba

Priporočeni odmerek gemcitabina je 1250 mg/m² telesne površine, dan kot 30-minutna intravenska infuzija 1. dan in 8. dan cikla zdravljenja (21 dni). Z vsakim ciklom ali med ciklom je odmerek mogoče zmanjšati glede na stopnjo toksičnosti, izražene pri bolniku.

Cisplatin je bil uporabljen v odmerkih med 75 in 100 mg/m² telesne površine enkrat na vsake 3 tedne.

Karcinom dojke

Kombinirana uporaba

Kombinacijo gemcitabina in paklitaksela je priporočljivo uporabljati tako, da paklitaksel (175 mg/m² telesne površine) damo 1. dan v približno 3-urni intravenski infuziji, sledi pa gemcitabin (1250 mg/m² telesne površine) v 30-minutni intravenski infuziji 1. in 8. dan vsakega 21-dnevnega cikla. Z vsakim ciklom ali med ciklom je odmerek mogoče zmanjšati glede na stopnjo toksičnosti, izražene pri bolniku. Pred uvedbo kombinacije gemcitabina in paklitaksela morajo imeti bolniki absolutno število granulocitov vsaj 1.500 (x 10⁶/l).

Karcinom jajčnika

Kombinirana uporaba

Priporočena je kombinacija gemcitabina in karboplatina, z uporabo 1000 mg/m² telesne površine gemcitabina 1. in 8. dan vsakega 21-dnevnega cikla, kot 30-minutna intravenska infuzija. Po gemcitabinu damo karboplatin 1. dan, skladno s ciljno površino pod krivuljo (AUC) 4,0 mg/ml∙min. Z vsakim ciklom ali med ciklom je odmerek mogoče zmanjšati glede na stopnjo toksičnosti, izražene pri bolnici.

Spremljanje toksičnosti in prilagajanje odmerka zaradi toksičnosti

Sprememba odmerka zaradi nehematološke toksičnosti

Redno je treba opravljati telesne preglede in kontrolirati delovanje ledvic in jeter, da bi odkrili

nehematološko toksičnost.

Zdravilo Gitrabin vsebuje 395 mg etanola na ml koncentrata. To moramo upoštevati pri skupinah z visokim tveganjem, kot so bolniki z boleznijo jeter ali epilepsijo (glejte poglavje 4.4).

Z vsakim ciklom ali med ciklom je odmerek mogoče zmanjšati glede na stopnjo toksičnosti, izražene pri bolniku. Na splošno je treba, glede na oceno lečečega zdravnika, za hudo (3. ali 4. stopnja) nehematološko toksičnostjo, razen navzee ali bruhanja, terapijo z gemcitabinom ustaviti ali zmanjšati. Odmerke je treba ustaviti, dokler po mnenju zdravnika toksičnost ne preneha.

Za prilagoditev odmerjanja cisplatina, karboplatina in paklitaksela v kombinirani terapiji glejte ustrezne Povzetke glavnih značilnosti zdravil.

Sprememba odmerka zaradi hematološke toksičnosti Uvedba cikla

Pri vseh indikacijah je treba bolnikom pred vsakim odmerkom nadzorovati število trombocitov in granulocitov. Pred uvedbo cikla morajo imeti bolniki absolutno število granulocitov vsaj 1.500 (x 10⁶/l) in število trombocitov 100.000 (x 10⁶/l).

Med ciklom

Spremembe odmerka gemcitabina med ciklom morajo biti opravljene v skladu z naslednjimi preglednicami:

*Izpuščeno zdravljenje ne bo znova uvedeno med ciklom, dokler absolutno število granulocitov ne doseže vsaj 500 (x 10⁶/l) in število trombocitov 50.000 (x 10⁶/l).

*Izpuščeno zdravljenje ne bo znova uvedeno med ciklom. Zdravljenje se bo začelo 1. dan naslednjega cikla, ko absolutno število granulocitov doseže vsaj 1.500 (x 10⁶/l) in število trombocitov 100.000 (x 10⁶/l).

*Izpuščeno zdravljenje ne bo znova uvedeno med ciklom. Zdravljenje se bo začelo 1. dan naslednjega cikla, ko absolutno število granulocitov doseže vsaj 1.500 (x 10⁶/l) in število trombocitov 100.000 (x 10⁶/l).

Prilagoditev odmerka zaradi hematološke toksičnosti v naslednjih ciklih, za vse indikacije

Odmerek gemcitabina je potrebno zmanjšati na 75 % izhodiščnega odmerka prvotnega cikla v primeru naslednjih hematoloških toksičnosti:

• absolutno število granulocitov < 500 x 10⁶/l več kot 5 dni,

• absolutno število granulocitov < 100 x 10⁶/l več kot 3 dni ,

• febrilna nevtropenija ,

• trombociti < 25.000 x 10⁶/l,

• odložitev cikla za več kot 1 teden zaradi toksičnosti.

Posebne populacije

Bolniki z okvaro ledvic ali jeter

Gemcitabin je treba previdno uporabljati pri bolnikih z okvaro jeter ali ledvic, ker informacij iz kliničnih študij ni dovolj, da bi omogočale jasna priporočila za odmerke v teh populacijah bolnikov (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Starejši (> 65 let)

Bolniki, starejši od 65 let, so gemcitabin dobro prenašali. Ni dokazov, da bi bilo treba pri starejših bolnikih odmerek prilagoditi kako drugače, kot je priporočljivo za vse bolnike (glejte poglavje 5.2).

Pediatrična populacija (< 18 let)

Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba gemcitabina pri otrocih, mlajših od 18 let, ni priporočljiva.

Način uporabe

Previdnostni ukrepi potrebni pred ravnanjem z zdravilom ali dajanjem zdravila

Za nadaljnje informacije glejte poglavje 6.6.

Bolniki zdravilo Gitrabin med infundiranjem dobro prenašajo in se ga lahko daje ambulantno. Če pride do ekstravazacije, je treba infundiranje v splošnem takoj prekiniti in ga znova začeti v drugi žili. Bolnike je treba po dajanju zdravila skrbno nadzorovati.

Za navodila glede razredčitve zdravila pred uporabo glejte poglavje 6.6.

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Dojenje (glejte poglavje 4.6).

Izkazalo se je, da podaljšanje časa infundiranja in povečana pogostnost odmerjanja povečujeta toksičnost.

Hematološka toksičnost

Gemcitabin lahko zavre delovanje kostnega mozga, kar se kaže z levkopenijo, trombocitopenijo in anemijo.

Bolnikom, ki dobivajo gemcitabin, je treba pred vsakim odmerkom nadzorovati število trombocitov, levkocitov in granulocitov. Ob zaznavi z zdravilom povzročene depresije kostnega mozga je treba razmisliti o prekinitvi ali spremembi zdravljenja (glejte poglavje 4.2). Vendar je mielosupresija kratkotrajna in običajno ne zahteva zmanjšanje odmerka in redko je potrebno zdravljenje prekiniti. Vrednosti v periferni krvi se lahko slabšajo tudi še po prenehanju dajanja gemcitabina. Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem kostnega mozga je treba zdravljenje začeti previdno. Kot pri drugih citotoksičnih zdravljenjih, je treba upoštevati tveganje za kumulativno zaviranje kostnega mozga, kadar se zdravljenje z gemcitabinom daje skupaj z drugo kemoterapijo.

Okvara jeter in ledvic

Dajanje gemcitabina lahko vodi do poslabšanja osnovne okvare jeter pri bolnikih s hkratnimi jeternimi zasevki ali predhodno anamnezo hepatitisa, alkoholizma ali jeterne insuficience.

Potrebna je periodična laboratorijska ocena delovanja ledvic in jeter (vključno z virološkimi testi).

Gemcitabin je treba previdno uporabljati pri bolnikih z okvaro jeter ali ledvic, ker informacij iz kliničnih študij ni dovolj, da bi omogočale jasna priporočila za odmerke pri teh populacijah bolnikov (glejte poglavje 4.2).

Sočasna radioterapija

Sočasna radioterapija (dana skupaj ali v razmaku ≤ 7 dni): poročali so o toksičnosti (za podrobnosti in priporočila za uporabo glejte poglavje 4.5).

Živa cepiva

Pri bolnikih, zdravljenih z gemcitabinom, ni priporočljivo uporabljati cepiva proti rumeni mrzlici in drugih živih oslabljenih cepiv (glejte poglavje 4.5).

Sindrom posteriorne reverzibilne encefalopatije

Pri bolnikih, ki so prejemali gemcitabin kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugimi kemoterapevtiki, so bili opisani primeri sindroma posteriorne reverzibilne encefalopatije (PRES), ki ima lahko hude posledice. Pri večini bolnikov, ki se jim je pojavil PRES, so opažali akutno hipertenzijo in konvulzivno dogajanje, a pojavijo se lahko tudi drugi simptomi, na primer glavobol, letargija, zmedenost in slepota. Diagnozo je najbolje potrditi z magnetnoresonančnim slikanjem (MRS). PRES je bil ob uporabi ustreznih podpornih ukrepov praviloma reverzibilen. Če se med zdravljenjem pojavi PRES, je treba trajno prenehati uporabljati gemcitabin in uvesti podporne ukrepe, vključno z obvladovanjem krvnega tlaka in antikonvulzivnim zdravljenjem.

Kardiovaskularni sistem

Zaradi tveganja za srčne in/ali žilne bolezni z gemcitabinom, je pri bolnikih z anamnezo kardiovaskularnih dogodkov potrebna posebna previdnost.

Sindrom kapilarnega puščanja

Pri bolnikih, ki so prejemali gemcitabin kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugimi kemoterapevtiki, je bil opisan sindrom kapilarnega puščanja (glejte poglavje 4.8). Stanje je po navadi ozdravljivo, če je diagnosticirano zgodaj in ustrezno zdravljeno. Opisani pa so bili tudi smrtni primeri. To stanje obsega sistemsko hiperpermeabilnost kapilar, zaradi česar tekočina in beljakovine iz znotrajžilnega prostora prehajajo v intersticij. Med kliničnimi značilnostmi so generalizirani edemi, povečanje telesne mase, hipoalbuminemija, huda hipotenzija, akutna okvara ledvic in pljučni edem. Če se med zdravljenjem pojavi sindrom kapilarnega puščanja, je treba uporabo gemcitabina končati in uvesti podporne ukrepe. Sindrom kapilarnega puščanja se lahko pojavi v poznejših ciklusih in so ga v literaturi povezovali s sindromom dihalne stiske odraslih.

Pljuča

V povezavi s terapijo z gemcitabinom so poročali o učinkih na pljuča, ki so včasih hudi (npr. pljučni edem, intersticijski pnevmonitis ali sindrom dihalne stiske pri odraslih (ARDS)). Če se razvijejo takšni učinki, je treba razmisliti o prekinitvi terapije z gemcitabinom. Zgodnja uporaba podpornih ukrepov oskrbe lahko stanje izboljša.

Ledvice

Hemolitično-uremični sindrom

Redko so pri bolnikih, ki prejemajo gemcitabin poročali o kliničnih znakih (podatki iz obdobja po prihodu zdravila na trg), skladnih s hemolitičnim uremičnim sindromom (HUS) (glejte poglavje 4.8). HUS je potencialno življenjsko ogrožujoča bolezen. Uporabo gemcitabina je treba prekiniti ob prvih znakih, ki kažejo na mikroangiopatično hemolitično anemijo, kot je hitro padanje hemoglobina s sočasno trombocitopenijo, povišanje vrednosti bilirubina v serumu, kreatinina v serumu, sečninskega dušika v krvi, ali LDH. Odpoved ledvic po prekinitvi terapije ni nujno reverzibilna in mogoče bo potrebna dializa.

Plodnost

V študijah plodnosti je gemcitabin pri mišjih samcih povzročil hipospermatogenezo (glejte poglavje 5.3). Zato se moškim, ki se zdravijo z gemcitabinom svetuje, da ne zaplodijo otroka med zdravljenjem in do 6 mesecev po zdravljenju ter da se pred zdravljenjem posvetujejo o kriokonzervaciji sperme, zaradi možnosti neplodnosti kot posledice terapije z gemcitabinom (glejte poglavje 4.6).

Natrij

Zdravilo Gitrabin vsebuje 3,95 mg (< 1 mmol) natrija na ml koncentrata. To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Etanol

Zdravilo Gitrabin vsebuje 395 mg etanola na ml koncentrata. V primeru nepravilne razredčitve se lahko pojavijo z alkoholom povezani neželeni učinki. Navodila za razredčitev zdravila je potrebno natančno upoštevati (glejte poglavje 6.6). To lahko škoduje bolnikom, ki trpijo zaradi alkoholizma, upoštevati pa jo je treba tudi pri skupinah z velikim tveganjem, kot so bolniki z jetrnimi obolenji ali epilepsijo. Pozorni moramo biti na možne učinke na centralni živčni sistem in druge učinke.

Specifičnih študij medsebojnega delovanja niso izvedli (glejte poglavje 5.2).

Radioterapija

Sočasna (dana skupaj ali v razmaku ≤ 7 dni) – Toksičnost, povezana s to večmodalno terapijo, je odvisna od številnih različnih dejavnikov, vključno z odmerkom gemcitabina, pogostnostjo dajanja gemcitabina, odmerkom obsevanja, načrtovano metodo radioterapije, ciljnega tkiva in ciljne prostornine. Predklinične in klinične študije so pokazale, da ima gemcitabin radiosenzitizirajoče delovanje. V enem samem preskušanju, kjer so bolniki z nedrobnoceličnim karcinomom pljuč dobivali

1.000 mg/m² telesne površine gemcitabina do 6 zaporednih tednov sočasno s terapevtskim obsevanjem prsnega koša, so opazili pomembno toksičnost v obliki hudega in potencialno smrtno nevarnega mukozitisa, zlasti ezofagitisa in pnevmonitisa, predvsem pri bolnikih, ki so prejemali velike prostornine obsevanja (mediana zdravljena prostornina je bila 4.795 cm³). Nadaljnje študije so pokazale, da je mogoče gemcitabin dati v manjših odmerkih ob sočasni radioterapiji s predvidljivo toksičnostjo; takšna je bila študija II. faze nedrobnoceličnega karcinoma pljuč, v kateri so obsevanje prsnega koša z odmerkom 66 Gy uporabili hkrati z uporabo gemcitabina (600 mg/m² telesne površine, štirikrat) in cisplatina (80 mg/m² telesne površine, dvakrat) v obdobju 6 tednov. Optimalen režim za varno uporabo gemcitabina skupaj s terapevtskimi odmerki obsevanja še ni ugotovljen za vse tipe

tumorjev.

Nesočasna (dana v razmaku > 7 dni) – V primeru uporabe gemcitabina več kot 7 dni pred obsevanjem ali po obsevanju analiza podatkov ni pokazala povečane toksičnosti, z izjemo povratne reakcije zaradi radiacije. Podatki kažejo, da je gemcitabin mogoče začeti uporabljati, ko akutni učinki obsevanja minejo, ali najmanj en teden po obsevanju.

O obsevalni poškodbi so poročali na ciljnih tkivih (npr. ezofagitis, kolitis in pnevmonitis) v povezavi s sočasno in nesočasno uporabo gemcitabina.

Drugo

Uporaba cepiva proti rumeni mrzlici in drugih živih oslabljenih cepiv ni priporočljiva zaradi tveganja za sistemske bolezni z možnim smrtnim izidom, zlasti pri imunsko oslabelih bolnikih.

Količina alkohola v zdravilu lahko vpliva na učinke drugih zdravil.

Nosečnost

O uporabi gemcitabina pri nosečnicah ni zadostnih podatkov. Študije na živalih so pokazale toksičen vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Na podlagi rezultatov študij na živalih in mehanizma delovanja gemcitabina se tega zdravila ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je to nujno potrebno. Ženskam je treba svetovati, da med zdravljenjem z gemcitabinom ne zanosijo in naj nemudoma obvestijo lečečega zdravnika, če do tega vseeno pride.

Dojenje

Ni znano, ali se gemcitabin pri človeku izloča v materino mleko. Neželenih učinkov na dojenega otroka ni mogoče izključiti. Med terapijo z gemcitabinom je treba dojenje prekiniti.

Plodnost

V študijah plodnosti je gemcitabin pri mišjih samcih povzročil hipospermatogenezo (glejte poglavje 5.3). Zato se moškim, ki se zdravijo z gemcitabinom svetuje, da ne zaplodijo otroka med zdravljenjem in še 6 mesecev po zdravljenju ter da se pred zdravljenjem posvetujejo o kriokonzervaciji sperme, zaradi možnosti neplodnosti kot posledice terapije z gemcitabinom.

Količina alkohola v zdravilu lahko zmanjša sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli. Vendar pa so poročali, da je gemcitabin povzročil blago do zmerno zaspanost, zlasti v kombinaciji z uživanjem alkohola. Bolnike je treba opozoriti, naj ne vozijo in ne upravljajo s stroji, dokler se ne izkaže, da jim zdravilo ne povzroča zaspanosti.

Med neželenimi učinki, o katerih so najpogosteje poročali, povezanimi z gemcitabinom, so: navzea z bruhanjem ali brez njega, povišanje vrednosti jetrnih transaminaz (AST/ALT) in alkalne fosfataze, o katerih so poročali pri približno 60 % bolnikov; proteinurija in hematurija, o katerih so poročali pri približno 50 % bolnikov; dispneja, o kateri so poročali pri 10-40 % bolnikov (največja pojavnost pri bolnikih s karcinomom pljuč); alergijski kožni izpuščaji se pojavijo pri približno 25 % bolnikov in so pri 10 % bolnikov povezani s srbenjem.

Na pogostnost in izrazitost neželenih učinkov vplivajo odmerek, hitrost infundiranja in intervali med

odmerki (glejte poglavje 4.4). Neželeni učinki, zaradi katerih je potrebno odmerek omejiti, so zmanjšanje števila trombocitov, levkocitov in granulocitov (glejte poglavje 4.2).

Podatki kliničnih preskušanj

Pogostnosti so opredeljene kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000).

Naslednja preglednica neželenih učinkov in pogostnosti temelji na podatkih iz kliničnih preskušanj. V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

• levkopenija (nevtropenija stopnje 3 = 19,3 %, stopnje 4 = 6 %). Zaviranje kostnega mozga je običajno blago do zmerno in večinoma vpliva n število granulocitov (glejte poglavji 4.2 in 4.4).

• trombocitopenija

• anemija

• febrilna nevtropenija

• trombocitoza

• anafilaktoidna reakcija

• anoreksija

• glavobol

• nespečnost

• zaspanost

• cerebrovaskularni dogodek

• sindrom posteriorne reverzibilne encefalopatije (glejte poglavje 4.4)

• aritmije, pretežno supraventrikularne

• srčno popuščanje

• miokardni infarkt

• klinični znaki perifernega vaskulitisa in gangrene

• hipotenzija

• sindrom kapilarnega puščanja (glejte poglavje 4.4)

• dispneja – običajno blaga in hitro mine brez zdravljenja

• kašelj

• rinitis

• intersticijski pnevmonitis (glejte poglavje 4.4)

• bronhospazem – običajno blag in prehoden, vendar lahko zahteva parenteralno zdravljenje

• pljučni edem

• sindrom dihalne stiske pri odraslih (glejte poglavje 4.4)

• bruhanje

• navzea

• driska

• stomatitis in razjede v ustih

• zaprtost

• ishemični kolitis

• povišanje vrednosti jetrnih transaminaz (AST in ALT) in alkalne fosfataze

• povišana raven bilirubina

• resna hepatotoksičnost, vključno z odpovedjo jeter in smrtjo

• povišana raven gama-glutamiltransferaze (GGT)

• alergijski kožni izpuščaj, pogosto povezan s pruritisom

• alopecija

• srbenje

• znojenje

• hude kožne reakcije, vključno z luščenjem kože in buloznimi izpuščaji na koži

• nastanek razjed

• nastajanje mehurjev in ran

• luskanje

• toksična epidermalna nekroliza

• Stevens-Johnsonov sindrom

• bolečina v hrbtu

• mialgija

• hematurija

• blaga proteinurija

• odpoved ledvic (glejte poglavje 4.4)

• hemolitični uremični sindrom (glejte poglavje 4.4)

• gripi podobni simptomi – najpogostejši simptomi so povišana telesna temperatura, glavobol, mrzlica, mialgija, astenija in anoreksija. Poročali so tudi o kašlju, rinitisu, splošnem slabem počutju, znojenju in težavah s spanjem.

• edem/periferni edem – vključno z edemom obraza. Edem je po prenehanju zdravljenja običajno reverzibilen.

• povišana telesna temperatura

• astenija

• mrzlica

• reakcije na mestu injiciranja – v glavnem blage narave

• obsevalna toksičnost (glejte poglavje 4.5)

• povratna reakcija zaradi radiacije

Kombinirana uporaba pri karcinomu dojke

Pogostnost hematoloških toksičnosti stopnje 3 in 4, zlasti nevtropenije, se poveča, ko je gemcitabin uporabljen v kombinaciji s paklitakselom. Vendar pa naraščanje pogostnosti teh neželenih učinkov ni povezana z večjo pojavnostjo okužb ali krvavitev. Utrujenost in febrilna nevtropenija se pojavljata

pogosteje, ko je gemcitabin uporabljen v kombinaciji s paklitakselom. Utrujenost, ki ni povezana z anemijo, običajno mine po prvem ciklu.

*Nevtropenija stopnje 4, ki je trajala več kot 7 dni, se je pojavila pri 12,6 % bolnikov v skupini s kombinacijo in pri 5,0 % bolnikov v skupini s paklitakselom.

Kombinirana uporaba pri karcinomu sečnega mehurja

Kombinirana uporaba pri karcinomu jajčnika

Tudi senzorična nevropatija je bila pogostejša v skupini s kombinacijo kakor v skupini s karboplatinom.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, Center za zastrupitve, Zaloška cesta 2 SI-1000 Ljubljana Faks: + 386 (0)1 434 76 46 e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si

Za preveliko odmerjanje gemcitabina ni znanega antidota. Velike odmerke do 5700 mg/m² telesne površine so dajali kot 30-minutno intravensko infuzijo vsaka 2 tedna s klinično sprejemljivo toksičnostjo. V primeru suma na preveliko odmerjanje je treba bolniku nadzorovati število ustreznih krvnih celic in dobiti mora ustrezno podporno terapijo, kot je potrebno.