Glucotrol XL 5 mg tablete s podaljšanim sproščanjem

Zdravilo Glucotrol XL je indicirano kot dodatek k dieti in telesni aktivnosti za izboljšanje nadzora

ravni glukoze v krvi pri odraslih s sladkorno bolezniijo tipa 2.

Kot pri vseh drugih antidiabetikih mora biti odmerjanje individualno prilagojeno. Začetni odmerek

Priporočeni začetni odmerek zdravila Glucotrol XL je 5 mg na dan pri zajtrku. Pri starejših bolnikih in

bolnikih, pri katerih je tveganje za pojav hipoglikemije povečano, glejte ‘Uporaba pri starejših in bolnikih s povečanim tveganjem’.

Titracija

Odmerek navadno prilagodimo z višanjem po 5 mg, pri čemer upoštevamo odziv glukoze v krvi. Med posameznimi titracijskimi koraki mora preteči najmanj nekaj dni. Stanje dinamičnega ravnovesja glipizida v plazmi je doseženo peti dan jemanja zdravila Glucotrol XL. Pri starejših bolnikih bo morda potreben dan ali dva več.

Vzdrževanje

Raven glukoze v krvi pri bolnikih učinkovito uravnava jemanje enkrat na dan. Največji priporočeni odmerek je 20 mg, saj so pri tem odmerku ugotovili najbolj učinkovito znižanje glukoze v krvi.

Bolniki, ki prejemajo glipizid s takojšnjim sproščanjem v odmerkih med 5 mg in 20 mg na dan, lahko preidejo na zdravilo Glucotrol XL 5 mg/10 mg tablete s podaljšanim sproščanjem, na enkrat dnevni odmerek, ki je enak ali manjši od celokupnega dnevnega odmerka.

Uporaba pri starejših in bolnikih s povečanim tveganjem

Za zmanjšanje tveganja za hipoglikemijo je pri bolnikih s tveganjem, vključno s starejšimi, izčrpanimi ali podhranjenimi bolniki z neenakomernim vnosom kalorij in bolnikih z ledvično ali jetrno okvaro, zdravljenje treba pričeti z najmanjšim odmerkom in dosledno upoštevati titracijske korake, da se izognemo hipoglikemiji (glejte poglavje 4.4).

Raziskave, opravljene pri približno 200 bolnikih, starih 65 let ali več, kažejo, da je glipizid pri teh bolnikih enako varen in učinkovit, kot pri bolnikih, mlajših od 65 let.

Bolniki, ki dobivajo insulin

Kot velja za druge antidiabetike iz skupine sulfonilsečnin, lahko tudi številni stabilni bolniki s sladkorno boleznijo tipa II, ki dobivajo insulin, varno preidejo na zdravljenje z zdravilom Glucotrol XL. Pri tem je treba upoštevati naslednje splošne smernice:

• pri bolnikih, ki dnevno potrebujejo 20 enot insulina ali manj, lahko takoj prenehamo z dajanjem insulina in začnemo zdravljenje z običajnimi odmerki zdravila Glucotrol XL. Med posameznimi titracijskimi stopnjami mora miniti več dni.

• pri bolnikih, ki dnevno potrebujejo več kot 20 enot insulina, zmanjšamo odmerek insulina za 50 %, zdravljenje z zdravilom Glucotrol XL pa pričnemo z običajnimi odmerki. Nadaljnje zniževanje odmerkov insulina naj bo odvisno od bolnikovega odziva. Med posameznimi titracijskimi stopnjami mora miniti več dni.

V času odtegovanja insulina mora bolnik vsaj trikrat na dan kontrolirati sladkor in ketone v urinu. Bolnike moramo opozoriti, da takoj obvestijo zdravnika, ki jim predpisuje zdravilo, če rezultati teh preiskav niso v mejah normale.

V nekaterih primerih, še zlasti, če je bolnik dobival več kot 40 enot insulina dnevno, je v prehodnem obdobju morda priporočljivo razmisliti o hospitalizaciji.

Uporaba pri bolnikih, ki prejemajo druge peroralne antidiabetike

Kot velja za druge antidiabetike iz skupine sulfonilsečnin, je pri prehajanju z drugih sulfonilsečnin na zdravilo Glucotrol XL bolnike treba vsaj dva tedna skrbno nadzorovati zaradi tveganja pojava hipoglikemije (npr. njenih simptomov ali s spremljanjem ravni glukoze v krvi). Pri prehodu na zdravilo Glucotrol XL je priporočeno začeti z manjšimi odmerki.

Zdravljenje s kombinacijo peroralnih antidiabetikov

Ko pri kombiniranem zdravljenju poleg zdravila Glucotrol XL dodajamo druga zdravila za zniževanje ravni glukoze v krvi, je treba začeti z najmanjšim priporočenim odmerkom zdravila. Bolnike je treba skrbno nadzorovati glede pojava hipoglikemije. Za dodatne informacije o peroralnem antidiabetiku poglejte njegovo navodilo za uporabo.

Ko dodajamo glipizid k drugim zdravilom za zniževanje ravni glukoze v krvi, lahko začnemo z odmerkom 5 mg zdravila Glucotrol XL. Pri tistih bolnikih, ki bi lahko bili bolj občutljivi na hipoglikemična zdravila, lahko začnemo z manjšim odmerkom. Titracija mora temeljiti na klinični presoji.

Ob sočasni uporabi holesevelama in zdravila Glucotrol XL se zmanjšata največja koncentracija glipizida v plazmi in celokupna izpostavljenost glipizidu, zato je treba zdravilo Glucotrol XL uporabiti vsaj 4 ure pred uporabo holesevelama (glejte poglavje 4.5).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Glucotrol XL pri otrocih nista bili dokazani.

Preobčutljivost na učinkovino, druga zdravila iz skupine sulfonilsečnin, sulfonamidne antidiabetike ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1, predvsem pri juvenilni sladkorni bolezni. Bolniki z diabetično ketoacidozo.

Predkomatozno stanje sladkorne bolezni. Bolniki s hudo ledvično ali jetrno insuficienco. Nosečnost ali dojenje (glejte poglavje 4.6).

Diabetična koma.

Pomanjkanje G6PD

Ker glipizid spada v skupino sulfonilsečnin, moramo biti pri uporabi zdravila Glucotrol XL pri bolnikih s pomanjkanjem encima G6PD pazljivi. Zdravljenje bolnikov s pomanjkanjem G6PD s slulfonilsečninami lahko povzroči hemolitično anemijo, zato moramo razmisliti o načinu zdravljenja brez derivatov sulfonilsečnin.

Hipoglikemija ob zdravljenju z zdravilom Glucotrol XL je lahko huda in dolgotrajna. Tako je lahko potrebna hospitalizacija in dajanje glukoze tudi več dni zapored. V vsakem primeru je treba bolnika nadzorovati najmanj 24 do 48 ur.

Da bi se izognili hipoglikemijam, je pomembna pravilna izbira bolnikov, pravilno odmerjanje in navodila.

Starejši, izčrpani in podhranjeni bolniki ter tisti z nezadostnim delovanjem nadledvične žleze in hipofize so še posebej dovzetni za hipoglikemičen učinek zdravil, ki znižujejo raven glukoze v krvi.

Hipoglikemijo težje prepoznamo pri starejših in pri bolnikih, ki jemljejo antagoniste adrenergičnih receptorjev beta.

Zdravilo Glucotrol XL ali katerikoli drugi sulfonamidni antidiabetiki so namenjeni le bolnikom, ki se redno prehranjujejo (vključno z zajtrkom). Redno uživanje ogljikovih hidratov v časovnih intervalih je pomembno, da se izognemo hipoglikemiji, ki nastopi ob prepozno zaužitem obroku, ob nezadostnem obroku ali neuravnoteženem vnosu ogljikovih hidratov.

Bolj verjetno je, da bo do hipoglikemije prišlo ob pomanjkljivem vnosu kalorij po napornem ali podaljšanem fizičnem naporu, pri pitju alkohola ali v primeru uporabe več kot enega antidiabetika.

Nezadostno delovanje ledvic in jeter lahko vpliva na razpoložljivost glipizida in obenem zmanjša

glukoneogenično kapaciteto, oboje pa lahko poveča tveganje za resne hipoglikemične reakcije.

Izguba nadzora nad glukozo v krvi

Kadar je bolnik, ki je sicer urejen s katerimkoli antidiabetičnim zdravljenjem, izpostavljen stresu, kot je povečana telesna temperatura, poškodba, okužba ali kirurški poseg, lahko pride do izgube nadzora nad glukozo v krvi. V takem primeru bo morda treba ukiniti glipizid in uvesti insulin.

Učinkovitost kateregakoli peroralnega antidiabetika, vključno z glipizidom, za znižanje glukoze v krvi na želeno raven se pri mnogih bolnikih zmanjšuje s časom, kar lahko morda pripišemo napredovanju sladkorne bolezni ali zmanjšanemu odzivanju na zdravilo. Ta pojav poznamo kot sekundarno odpoved in ga ločimo od primarne odpovedi, ki se nanaša na neučinkovitost zdravila pri posameznem bolniku takoj po uvedbi. Preden pri bolniku opredelimo sekundarno odpoved, je treba oceniti ustreznost prilagajanja odmerkov in doslednost pri dieti.

Laboratorijski testi

Glukozo v krvi in urinu je treba redno kontrolirati. Koristno je lahko tudi merjenje HbA1c (glikiranega hemoglobina).

Ledvična in jetrna bolezen

Pri bolnikih z okvarjeno ledvično ali jetrno funkcijo je lahko farmakokinetika in/ali farmakodinamika glipizida spremenjena. Če pri teh bolnikih pride do hipoglikemije, je verjetno, da bo podaljšana, zato je treba uvesti ustrezne ukrepe.

Bolezni prebavil

Izrazito zmanjšan retencijski čas zdravila Glucotrol XL v prebavnem traktu lahko vpliva na farmakokinetični profil in s tem tudi na klinično učinkovitost zdravila. Kot pri vseh drugih materialih, ki se ne deformirajo, zdravila Glucotrol XL ne smemo dajati bolnikom z obstoječimi hudimi zožitvami prebavnega trakta (patološkimi ali iatrogenimi).

Obstajajo redka poročila o obstruktivnih simptomih pri bolnikih z znanimi zožitvami v povezavi z zaužitjem drugega zdravila, ki je bilo v tableti s prirejenim sproščanjem, ki ne spremeni oblike. Pri bolnikih s kronično diarejo je bolj priporočljivo zdravljenje z glipizidom s takojšnjim sproščanjem.

Informacije za bolnike

Bolnikom in njihovim svojcem je treba razložiti tveganje za pojav hipoglikemije, njene simptome in zdravljenje, pa tudi stanja, ki lahko privedejo do njenega nastanka. Prav tako je treba razložiti primarno in sekundarno odpoved (glejte podnaslov ‘Izguba nadzora nad glukozo v krvi’, zgoraj).

Bolniki morajo biti seznanjeni z možnimi tveganji in prednostmi glipizida in drugih oblik zdravljenja. Prav tako morajo biti seznanjeni s pomembnostjo doslednega upoštevanja diete, programa redne telesne vadbe in rednih preiskav glukoze v urinu oziroma v krvi.

Bolnikom je treba povedati, da morajo tablete Glucotrol XL pogoltniti cele. Ne smejo jih žvečiti, deliti ali drobiti. Ne smejo se vznemirjati, če občasno v blatu opazijo nekaj, kar je podobno tableti. Pri tabletah Glucotrol XL je zdravilo v ovoju, ki se ne absorbira in je posebej zasnovan za počasno sproščanje zdravila, da ga telo lahko absorbira. Ko je ta postopek končan, se prazna tableta izloči iz telesa.

Pomožne snovi

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na tableto, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

Hipoglikemično delovanje sulfonilsečnin lahko okrepijo nekatera zdravila, kot so zaviralci monoaminoksidaze, kinoloni, nesteroidna protivnetna zdravila (npr. fenilbutazon; povečan hipoglikemični učinek sulfonilsečnin zaradi izpodrivanja sulfonilsečnine z vezavnih mest na plazemskih beljakovinah ali zmanjšanja izločanja sulfonilsečnine) in druga zdravila, ki se močno vežejo na beljakovine, salicilati (povečan hipoglikemični učinek pri velikih odmerkih acetilsalicilne kisline), sulfonamidi, kloramfenikol, probenecid in kumarini. Ko dobi bolnik, ki jemlje glipizid, taka

zdravila, ga moramo skrbno opazovati zaradi možnega pojava hipoglikemije. Ko bolnik, ki jemlje glipizid, preneha jemati taka zdravila, ga moramo skrbno opazovati zaradi možne izgube nadzora. In vitro študije vezave na beljakovine v človeški plazmi kažejo, da se glipizid veže drugače od tolbutamida in da nima medsebojnih delovanj s salicilati ali dikumarolom. Kljub temu je potrebna previdnost pri prenašanju teh ugotovitev v klinično situacijo in pri hkratni uporabi glipizida in omenjenih zdravil.

Določena zdravila lahko povzročijo hiperglikemijo in lahko privedejo do izgube nadzora. Ta zdravila vključujejo tiazide in druge diuretike, ščitnične pripravke, estrogene, peroralne kontraceptive, fenitoin, nikotinsko kislino, simpatikomimetike (npr. ritodrin, salbutamol, terbutalin; povzročijo zvišanje ravni glukoze v krvi zaradi beta-2 agonističnega učinka), zaviralce kalcijevih kanalčkov in izoniazid. Ko bolnik, ki jemlje glipizid, dobi taka zdravila, ga moramo skrbno opazovati zaradi možne izgube kontrole. Kadar pa bolnik, ki jemlje glipizid, preneha jemati omenjena zdravila, ga moramo skrbno opazovati zaradi možne hipoglikemije.

Poročali so o močnem součinkovanju peroralnih antidiabetikov, ki je vodilo v hudo hipoglikemijo.

Flukonazol

Obstajajo poročila o hipoglikemiji ob sočasni uporabi glipizida in flukonazola, kar je verjetno

posledica podaljšanega razpolovnega časa glipizida.

Alkohol

Alkohol okrepi hipoglikemični odziv, kar lahko vodi do hipoglikemične kome.

Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta

Vsi antagonisti adrenergičnih receptorjev beta zabrišejo nekatere simptome hipoglikemije (npr. palpitacije in tahikardijo), poleg tega pa večina antagonistov beta, ki ne delujejo selektivno na srce, poveča incidenco in resnost hipoglikemije.

Zaviralci angiotenzinske konvertaze

Uporaba zaviralcev angiotenzinske konvertaze (ACE inhibitorjev) lahko povzroči povečan hipoglikemični učinek sulfonilsečnin (vključno z zdravilom Glucotrol XL) pri sladkornih bolnikih, zato je morda v takih primerih treba znižati odmerek glipizida.

Mikonazol

Mikonazol poveča hipoglikemični učinek, kar lahko vodi do simptomov hipoglikemije in celo kome. Ni znano, ali pride do takega součinkovanja tudi pri intravenskem, zunanjem in vaginalnem pripravku mikonazola.

Antagonisti receptorjev H2

Uporaba antagonistov receptorjev H2 (npr. cimetidin) lahko okrepi hipoglikemični učinek sulfonilsečnin, vključno z glipizidom.

Vorikonazol

Čeprav medsebojnega delovanja z vorikonazolom niso preučevali, obstaja možnost, da poveča plazemske koncentracije sulfonilsečnin (npr. tolbutamida, glipizida, gliburida) in povzroči hipoglikemijo. Ob sočasni uporabi moramo bolnika skrbno opazovati in meriti raven glukoze v plazmi.

Fenotiazini

Medsebojno delovanje z velikimi odmerki fenotiazinov (npr. > 100 mg klorpromazina na dan) je povzročilo zvišanje ravni glukoze v krvi (znižano sproščanje insulina).

Kortikosteroidi

Kortikosteroidi povzročajo zvišanje ravni glukoze v krvi.

Holesevelam

V študijah za oceno učinka holesevelama na farmakokinetiko zdravila Glucotrol XL so pri zdravih prostovoljcih ob sočasni uporabi holesevelama in zdravila Glucotrol XL opazili zmanjšanje AUC0-∞ (12 %) in Cmax (13 %) glipizida. Ob zaužitju zdravila Glucotrol XL 4 ure pred holesevelamom niso opazili pomembne spremembe AUC0-∞ (-4 %) ali Cmax (0 %) glipizida, zato je treba zdravilo Glucotrol XL vzeti vsaj 4 ure pred holesevelamom, da zagotovimo, da holesevelam ne zmanjša absorpcije glipizida.

Nosečnost

Zdravilo Glucotrol XL je kontraindicirano med nosečnostjo (glejte poglavje 4.3).

V študijah sposobnosti razmnoževanja na podganah so ugotovili, da je glipizid blago fetotoksičen. V raziskavah na podganah in kuncih niso zasledili teratogenih učinkov.

Poročali so o podaljšani hudi hipoglikemiji (4-10 dni) pri novorojenčkih mater, ki so ob času poroda dobivale zdravilo iz skupine sulfonilsečnin. O tem so pogosteje poročali pri uporabi zdravil s podaljšanim razpolovnim časom.

Ker podatki kažejo, da so nenormalne ravni glukoze v krvi med nosečnostjo povezane z večjo incidenco prirojenih anomalij, mnogi strokovnjaki med nosečnostjo priporočajo uporabo insulina, da bi raven glukoze v krvi vzdrževali čim bliže normalnim vrednostim.

Bolnice, ki jemljejo zdravilo Glucotrol XL, in načrtujejo zanositev, morajo o tem obvestiti svojega zdravnika.

Dojenje

Zdravilo Glucotrol XL je kontraindicirano med dojenjem (glejte poglavje 4.3).

Ker lahko derivati sulfonilsečnine, kot je glipizid, prehajajo v materino mleko, doječe ženske ne smejo

jemati zdravila Glucotrol XL.

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli. Kljub temu ni podatkov, ki bi kazali, da glipizid vpliva na te sposobnosti. Bolniki naj bodo pozorni na simptome hipoglikemije in možnost ponovnih epizod hipoglikemije ter naj bodo previdni pri vožnji in upravljanju strojev.

V povezavi z drugimi sulfonilsečninami so poročali o reakcijah, podobnih učinku disulfirama.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o kateremkoli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

Dobro dokumentiranih izkušnj s prekomernim odmerjanjem glipizida pri ljudeh ni.

Prekomerni odmerek sulfonilsečnin, vključno z glipizidom, lahko povzroči hipoglikemijo. Blage hipoglikemične simptome brez izgube zavesti ali nevroloških znakov je treba agresivno zdraviti s peroralno glukozo in prilagoditvijo odmerka zdravila in/ali načina prehranjevanja. Skrben nadzor bolnika je potreben vse dotlej, dokler zdravnik ni prepričan, da je bolnik izven nevarnosti. Lahko se pojavijo hude hipoglikemične reakcije s komo, krči ali drugimi nevrološkimi izpadi; te predstavljajo nujen medicinski primer, ki zahteva takojšnjo hospitalizacijo. Če je hipoglikemična koma diagnosticirana ali obstaja sum nanjo, je treba bolniku hitro intravensko injicirati koncentrirano (50 %) raztopino glukoze.

Temu mora slediti trajna infuzija bolj razredčene (10 %) raztopine glukoze s hitrostjo, ki bo obdržala glukozo v krvi nad 5,5 mmol/l. Bolnike je treba skrbno nadzirati najmanj 48 ur, potem pa se, odvisno od bolnikovega stanja, zdravnik odloči o potrebi po nadaljnjem nadzoru. Očistek glipizida iz plazme je pri bolnikih z jetrno boleznijo lahko podaljšan. Zaradi obsežne vezave glipizida na beljakovine ni verjetno, da bi dializa koristila.