Katalip 250 mg trde kapsule

Zdravilo Katalip je indicirano kot dodatek k dieti in drugim nefarmakološkim načinom zdravljenja (npr. telesna aktivnost, zmanjšanje telesne mase) za:

• zdravljenje hude hipertrigliceridemije z nizkimi ali neznižanimi ravnmi HDL holesterola,

• zdravljenje mešane hiperlipidemije, kadar je zdravljenje s statini kontraindicirano ali jih bolnik ne prenaša,

• mešana hiperlipidemija pri bolnikih z visokim tveganjem za srčnožilne dogodke dodatno k zdravljenju s statini, kadar trigliceridi in holesterol HDL niso pod ustreznim nadzorom.

Odziv na zdravljenje je potrebno spremljati z merjenjem vrednosti serumskih lipidov. Če po nekaj mesecih (npr. 3 mesecih) ni zadostnega odziva, je potrebno uvesti dopolnilno ali drugačno zdravljenje.

Odmerjanje

Odrasli

Priporočeni dnevni odmerek zdravila Katalip je ena kapsula po 250 mg pri glavnem obroku. Med zdravljenjem je treba upoštevati dieto, ki ustreza tipu hiperlipoproteinemije.

Posebne populacije Starejši bolniki (≥ 65 let)

Prilagoditev odmerka ni potrebna. Priporoča se običajni odmerek, razen v primeru zmanjšanega delovanja ledvic z ocenjeno hitrostjo glomerularne filtracije < 60 ml/min/1,73 (glejte Bolniki z okvaro ledvic).

Bolniki z okvaro ledvic

Fenofibrata se ne sme uporabljati, če je prisotna huda ledvična okvara, opredeljena z eGFR < 30 ml/min na 1,73 m².

Če je eGFR med 30 in 59 ml/min na 1,73 m², odmerek fenofibrata ne sme presegati 100 mg standarda ali 67 mg mikroniziranega enkrat na dan.

Če se med spremljanjem ugotovi vztrajno zmanjševanje eGFR do <30 ml/min na 1,73 m², je treba fenofibrat ukiniti.

Bolniki z okvaro jeter

Uporaba zdravila Katalip pri bolnikih z jetrno insuficienco (vključno z biliarno cirozo in nepojasnjenim vztrajajočim nenormalnim delovanjem jeter) je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost fenofibrata pri otrocih in mladostnikih, starih do 18 let, še nista dokazani. Podatkov ni na voljo. Zato uporaba fenofibrata pri njih ni priporočljiva.

Način uporabe

Kapsulo je potrebno pogoltniti celo med obrokom.

• preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• jetrna insuficienca (vključno z biliarno cirozo in nepojasnjenim vztrajajočim nenormalnim delovanjem jeter),

• znana bolezen žolčnika,

• huda ledvična insuficienca (ocenjena hitrost glomerularne filtracije

  < 30 ml/min/1,73 m²),

• kronični ali akutni pankreatitis z izjemo akutnega pankreatitisa zaradi hude hipertrigliceridemije,

• znana fotoalergija ali fototoksične reakcije med zdravljenjem s fibrati ali ketoprofenom.

Sekundarni vzroki hiperlipidemije

Sekundarni vzroki hiperholesterolemije, kot so nenadzorovani diabetes mellitus tipa II, hipotiroidizem, nefrotični sindrom, disproteinemija, obstruktivna bolezen jeter, zdravljenje z zdravili in alkoholizem naj bodo ustrezno zdravljeni pred uvedbo zdravljenja s fenofibratom. Pri hiperlipidemičnih bolnikih, ki jemljejo estrogene ali kontraceptive, ki vsebujejo estrogene, se je potrebno prepričati, ali je hiperlipidemija primarne ali sekundarne narave (možen porast vrednosti lipidov zaradi peroralnih estrogenov).

Delovanje jeter

Kot pri drugih zdravilih za zniževanje lipidov so poročali o povišanih vrednostih transaminaze pri nekaterih bolnikih. V večini primerov so bila povišanja prehodna, manjša in asimptomatska. Priporočeno je merjenje vrednosti transaminaze vsake 3 mesece v prvem letu zdravljenja, nato pa periodično. Pozornost je potrebna pri bolnikih, ki se jim poveča vrednost transaminaze.

Zdravljenje je potrebno prekiniti, če se raven AST (SGOT) in ALT (SGPT) poviša na več kot trikratno zgornjo mejo normalne vrednosti. Če se pojavijo simptomi, značilni za hepatitis (npr. zlatenica, pruritus), je potrebno narediti laboratorijske teste za potrditev. Če je diagnoza potrjena, je potrebno prekiniti zdravljenje s fenofibratom.

Trebušna slinavka

Pri bolnikih, ki so jemali fenofibrat, so poročali o pankreatitisu (glejte poglavji 4.3 in 4.8). Pojav le-tega lahko pomeni neučinkovitost zdravljenja pri bolnikih s hudo hipertrigliceridemijo, neposreden učinek zdravila ali sekundarni fenomen zaradi pojava žolčnih kamnov ali peska z obstrukcijo skupnega žolčevoda.

Mišice

Pri uporabi fibratov in drugih zdravil za zniževanje lipidov so poročali o mišični toksičnosti, vključno z zelo redkimi primeri rabdomiolize, z ali brez ledvične odpovedi. Verjetnost za to se poveča v primeru hipoalbuminemije in motenj v delovanju ledvic v preteklosti. Povečano tveganje za razvoj rabdomiolize imajo bolniki z dejavniki tveganja za miopatijo in/ali rabdomiolizo, kot so starost nad 70 let, hereditarne mišične bolezni v osebni ali družinski anamnezi, okvarjeno delovanje ledvic, hipotiroidizem in visok vnos alkohola. Pri teh bolnikih je potrebno skrbno pretehtati tveganje in koristi zdravljenja s fenofibratom. Na mišično toksičnost je potrebno posumiti pri bolnikih z razpršeno mialgijo, miozitisom, mišičnimi krči in šibkostjo in/ali znatnim povišanjem CPK (če vrednosti presežejo 5-kratne zgornje normalne vrednosti). V takih primerih je potrebno zdravljenje s fenofibratom prekiniti. Tveganje za mišično toksičnost se lahko poveča, če se zdravilo uporablja skupaj z drugimi fibrati ali zaviralci HMG-CoA reduktaze, še posebno v primeru prej obstoječe mišične bolezni. Zato je skupno predpisovanje fenofibrata z zaviralci HMG-CoA reduktaze ali drugimi fibrati omejeno na bolnike s hudo kombinirano dislipidemijo in visokim srčnožilnim tveganjem brez mišičnih bolezni v anamnezi. To kombinirano zdravljenje je potrebno uporabljati previdno in bolnike skrbno spremljati glede pojava simptomov za potencialno mišično toksičnost.

Delovanje ledvic

Zdravilo Katalip je kontraindicirano pri hudi ledvični okvari (glejte poglavje 4.3). Zdravilo Katalip je treba uporabljati previdno pri bolnikih z blago do zmerno ledvično insuficienco. Prilagoditev odmerka je potrebna pri bolnikih, pri katerih je ocenjena hitrost glomerularne filtracije 30 do 59 ml/min/1,73 m2 (glejte poglavje 4.2).

Pri bolnikih, ki so prejemali samo fenofibrat ali skupaj s statini, so poročali o reverzibilnih zvišanjih serumskega kreatinina. Zvišane serumske ravni kreatinina so bile ponavadi stabilne skozi čas in ni dokazov za stalno povečanje teh ravni pri dolgotrajnem zdravljenju. Po prekinitvi zdravljenja so se običajno vrnile na izhodiščno vrednost.

V kliničnih preskušanjih je imelo zvišano raven kreatinina za več kot 30 μmol/l nad izhodiščno vrednostjo 10 % bolnikov, ki so sočasno prejemali fenofibrat in simvastatin, in 4,4 % bolnikov, ki so prejemali samo statin. Klinično pomembno zvišanje ravni kreatinina nad > 200 μmol/l je imelo 0,3 % bolnikov, ki so sočasno prejemali obe zdravili.

Zdravljenje je treba prekiniti, ko je nivo kreatinina 50 % nad zgornjo mejo normalne vrednosti. Priporočljivo je merjenje kreatinina v prvih 3 mesecih po začetku zdravljenja, nato pa v rednih časovnih obdobjih še naprej.

Pomembne informacije o nekaterih sestavinah zdravila Katalip

Zdravilo Katalip vsebuje saharozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem saharoza-izolmataze ne smejo jemati tega zdravila.

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija (23 mg) na tableto, kar v bistvu pomeni ‘‘brez natrija‘‘.

Peroralni antikoagulanti:

Fenofibrat poveča učinek peroralnih antikoagulantov in lahko poveča tveganje za krvavitve. Priporočeno je, da se odmerek antikoagulantov zmanjša za tretjino na začetku zdravljenja in se

nato postopno prilagaja, če je potrebno, glede na spremljanje INR (International Normalised Ratio).

Ciklosporin:

Poročali so o nekaj hudih primerih reverzibilne motnje delovanja ledvic med sočasno uporabo fenofibrata in ciklosporina. Zato je potrebno pri teh bolnikih skrbno spremljati delovanje ledvic in v primeru hudih sprememb laboratorijskih parametrov takoj prekiniti zdravljenje s fenofibratom.

Zaviralci HMG-CoA reduktaze in drugi fibrati:

Tveganje za povečano mišično toksičnost je povečano, če se fenofibrat uporablja sočasno z zaviralci HMG-CoA reduktaze ali drugimi fibrati. Tako kombinacijo je potrebno uporabljati previdno in bolnike skrbno spremljati glede znakov za mišično toksičnost (glejte poglavje 4.4).

Glitazoni:

Poročali so o nekaj primerih reverzibilnega paradoksnega znižanja HDL-holesterola med sočasno uporabo fenofibrata in glitazonov. Zato je priporočeno spremljanje HDL-holesterola, če se eno od teh dveh zdravil doda drugemu in ukinitev enega od zdravljenj, če so vrednosti HDL-holesterola prenizke.

Encimi citokrom P450:

In vitro študije, ki so uporabljale humane jetrne mikrosome, kažejo, da fenofibrat in fenofibrična kislina nista zaviralca citokroma (CYP) P450 izooblik CYP3A4, CYP2D6, CYP2E1 ali CYP1A2. Sta šibka zaviralca CYP2C19 in CYP2A6 ter šibka do zmerna zaviralca encima CYP2C9 v terapevtskih koncentracijah.

Bolnike, ki sočasno jemljejo fenofibrat in zdravila, ki se presnavljajo z encimi CYP2C19, CYP2A6 in zlasti CYP2C9 ter imajo ozek terapevtski indeks, je potrebno skrbno spremljati in po potrebi prilagoditi odmerke teh zdravil.

Nosečnost

Ni dovolj podatkov o uporabi fenofibrata pri nosečnicah. Študije na živalih niso pokazale teratogenih učinkov. Toksični učinki na plod so se pokazali pri odmerkih, ki so toksični tudi za mater (glejte poglavje 5.3).

Potencialno tveganje za človeka ni znano. Zato se sme zdravilo Katalip uporabljati med nosečnostjo samo po skrbni oceni razmerja koristi/tveganje.

Dojenje

Ni znano, ali se fenofibrat in/ali njegovi presnovki izločajo v mleko pri doječih materah. Tveganja za novorojenčke/dojenčke ni mogoče izključiti. Zato se fenofibrata ne sme uporabljati med dojenjem.

Plodnost

Pri živalih so bili opaženi reverzibilni učinki na plodnost (glejte poglavje 5.3). Kliničnih podatkov o plodnosti pri uporabi zdravila Katalip ni na voljo.

Zdravilo Katalip nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Najpogostejši neželeni učinki, o katerih so poročali med uporabo fenofibrata, so prebavne, želodčne ali črevesne motnje.

Spodaj navedeni neželeni učinki, razvrščeni po organskih sistemih, so bili opaženi v s placebom kontroliranih kliničnih raziskavah (n=2344) in so razvrščeni po pogostnosti na naslednji način:

Bolezni krvi in limfatičnega sistema:

Redki: znižane vrednosti hemoglobina in števila levkocitov.

Bolezni imunskega sistema:

Redki: preobčutljivost.

Bolezni živčevja:

Občasni: glavobol.

Žilne bolezni:

Občasni: trombembolizem (pljučna embolija, globoka venska tromboza)*.

Bolezni prebavil:

Pogosti: želodčno-črevesni znaki in simptomi (bolečina v trebuhu, navzea, bruhanje, driska in flatulenca). Občasni: pankreatitis*.

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov:

Pogosti: povišane vrednosti serumskih transaminaz (glejte poglavje 4.4). Občasni: holelitiaza (glejte poglavje 4.4).

Redki: hepatitis.

Bolezni kože in podkožja:

Občasni: kožna preobčutljivost (npr. izpuščaji, srbenje, urtikarija). Redki: alopecija, fotosenzitivnostne reakcije.

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva:

Občasni: mišične bolezni (npr.mialgija, miozitis, mišični krči in šibkost).

Motnje reprodukcije in dojk:

Občasni: motnje v spolnosti.

Preiskave:

Pogosti: povišana raven homocisteina v krvi**. Občasni: povišane vrednosti kreatinina v krvi. Redki: povišane vrednosti sečnine v krvi.

* V randomizirani s placebom kontrolirani FIELD študiji, izvedeni pri 9795 bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, je bilo ugotovljeno statistično pomembno povečanje števila primerov pankreatitisa pri bolnikih, ki so jemali fenofibrat, v primerjavi z bolniki, ki so jemali placebo (0,8 % proti 0,5 %; p = 0,031). V isti študiji sta bila ugotovljena tudi statistično pomembno povečanje pojavnosti pljučne embolije (0,7 % pri bolnikih, ki so jemali placebo, proti 1,1 % pri bolnikih, ki so jemali fenofibrat; p = 0,022) in statistično nepomembno povečanje pojavnosti

globoke venske tromboze (placebo: 1,0 % (48/4900 bolnikov); fenofibrat: 1,4 % (67/4895 bolnikov); p = 0,074).

** V študiji FIELD je bilo povprečno povišanje ravni homocisteina v krvi pri bolnikih, zdravljenih s fenofibratom, 6,5 µmol/l in je bilo reverzibilno po prenehanju zdravljenja s fenofibratom. Povečanje tveganja za venske trombotične dogodke je lahko povezano s povišano ravnjo homocisteina. Klinični pomen tega ni znan.

Poleg teh neželenih učinkov, o katerih so poročali v kliničnih raziskavah, so poročali tudi o naslednjih neželenih učinkih iz obdobja trženja zdravila. Pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov, zato je pogostnost opredeljena kot ''neznana pogostnost''.

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora:

Neznana pogostnost: intersticijska pljučna bolezen.

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov:

Neznana pogostnost: zlatenica, zapleti holelitiaze (npr. holecistitis, holangitis, žolčne kolike).

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva:

Neznana pogostnost: rabdomioliza.

Bolezni kože in podkožja:

Neznana pogostnost: hude kožne reakcije (npr. multiformni eritem, Stevens-Johnsonov sindrom, toksična epidermalna nekroliza).

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije:

Neznana pogostnost: utrujenost.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Podatkov o prevelikem odmerjanju ni na voljo.

Pri zaužitju večje količine kapsul naenkrat je indicirano izpiranje želodca, adsorpcija na aktivno oglje ali holestiramin, dobra hidracija in spremljanje aktivnosti jetrnih encimov in kreatinfosfokinaze ter delovanja ledvic.