Moksonidin je indiciran za zdravljenje hipertenzije.

Običajen začetni odmerek moksonidina je 0,2 mg na dan. Največji dnevni odmerek je 0,6 mg v dveh deljenih odmerkih. Največji dovoljeni posamični odmerek je 0,4 mg. Dnevni odmerek je treba prilagoditi individualno glede na bolnikov odziv.

Moksonidin se lahko jemlje s hrano ali brez nje.

Pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro ledvic ( hitrost glomerulne filtracije je 0,5-1 ml/s ali manjša od 0,5 ml/s) je začetni odmerek 0,2 mg na dan. Če je treba in če bolnik zdravilo dobro prenaša, se lahko dnevni odmerek poveča na 0,4 mg.

Pri bolnikih na hemodializi je začetni odmerek 0,2 mg na dan. Če je treba in če bolnik zdravilo dobro prenaša, se lahko dnevni odmerek poveča na 0,4 mg.

Moksonidina ni priporočljivo uporabljati pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, ker ni podatkov o varnosti in učinkovitosti.

Zdravila Cynt ne smemo predpisovati v primeru:

preobčutljivosti za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov (glejte poglavje 6.1) bolezni sinusnega vozla

bradikardije (pod 50 utripov/min) srčnega popuščanja

atrioventrikularnega bloka II. in III. stopnje

Če je moksonidin uporabljen pri bolnikih z atrioventrikularnim blokom 1. stopnje, je potrebna posebna previdnost, da bi se izognili bradikardiji.

Če je moksonidin uporabljen pri bolnikih s hudo boleznijo koronarnih arterij ali nestabilno angino pektoris, je potrebna posebna previdnost, kajti izkušenj v tej populaciji bolnikov je malo.

Previdnost je potrebna v primeru uporabe moksonidina pri bolnikih z okvaro ledvic, ker se moksonidin izloča predvsem skozi ledvice. Pri teh bolnikih je treba odmerek natančno titrirati, še posebej na začetku zdravljenja. Odmerjanje je treba začeti z 0,2 mg na dan in ga povečati do največ 0,4 mg na dan, če je to klinično indicirano in če bolnik zdravilo dobro prenaša.

Če je moksonidin uporabljen v kombinaciji z antagonistom adrenergičnih receptorjev beta in je treba obe zdravili opustiti, je treba antagonist adrenergičnih receptorjev beta opustiti najprej, moksonidin pa nekaj dni pozneje.

Doslej po prenehanju zdravljenja z moksonidinom niso opazili povratnega učinka na krvni tlak. Vendar nenadno prenehanje uporabe moksonidina ni priporočljivo, ampak je treba odmerek zmanjšati postopoma v obdobju dveh tednov.

Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorbcijo glukoze-galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Hkratna uporaba moksonidina in drugih antihipertenzivnih zdravil ima aditiven učinek.

Triciklični antidepresivi lahko zmanjšajo učinkovitost antihipertenzivov z osrednjim delovanjem, zato tricikličnih antidepresivov ni priporočljivo uporabljati hkrati z moksonidinom.

Moksonidin lahko stopnjuje učinek tricikličnih antidepresivov (izognite se hkratnemu predpisovanju), trankvilizantov, alkohola, sedativov in hipnotikov.

Preiskovancem, ki so dobivali lorazepam, je moksonidin zmerno izboljšal poslabšano kognitivno zmogljivost. Med hkratno uporabo z benzodiazepini lahko moksonidin poveča sedativni učinek teh zdravil.

Moksonidin se izloča s tubularno ekskrecijo. Medsebojnega delovanja z drugimi učinkovinami, ki se prav tako izločajo s tubularno ekskrecijo, ni mogoče izključiti.

Nosečnost:

O uporabi moksonidina pri nosečnicah ni zadostnih podatkov. Študije na živalih so pokazale embriotoksične učinke (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za človeka ni znano. Moksonidina se med nosečnostjo ne sme uporabljati, če ni nujno potreben.

Dojenje:

Moksonidin se izloča v materinem mleku, zato se ga med obdobjem dojenja ne sme uporabljati. Če je zdravljenje z moksonidinom povsem nujno, je treba dojenje prekiniti.

Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso bile izvedene.

Opisani sta bili zaspanost in omotica. To je treba upoštevati pri opravljanju teh dejavnosti.

Med jemanjem moksonidina so najpogosteje opisani neželeni učinki suhost ust, omotica, astenija in zaspanost. Ti simptomi se po prvih tednih zdravljenja pogosto zmanjšajo.

Neželeni učinki po organskih sistemih (opaženih v kliničnih preskušanjih, kontroliranih s placebom, ki so zajela n = 886 moksonidinu izpostavljenih bolnikov, so zabeležili naslednje pogostnosti):

*Pogostnost ni bila večja kot pri placebu.

Simptomi prevelikega odmerjanja

V maloštevilnih opisanih primerih prevelikega odmerjanja je bil akutno zaužit odmerek 19,6 mg brez smrtnega izida. Med opisanimi simptomi in znaki so: glavobol, sedacija, zaspanost, hipotenzija, omotica, astenija, bradikardija, suha usta, bruhanje, utrujenost in bolečine v zgornjem delu trebuha. V primeru hudega prevelikega odmerjanja je priporočljivo bolnika natančno kontrolirati, še posebej glede motenj zavesti in depresije dihanja.

Poleg tega se lahko po izsledkih nekaj študij z velikimi odmerki na živalih pojavijo tudi prehodna hipertenzija, tahikardija in hiperglikemija.

Zdravljenje prevelikega odmerjanja

Specifičen antidot ni znan. V primeru hipotenzije pride v poštev podpora obtoku, npr. tekočine in uporaba dopamina. Bradikardijo je mogoče zdraviti z atropinom.

Antagonisti receptorjev α lahko zmanjšajo ali odpravijo paradoksne hipertenzivne učinke prevelikega odmerjanja moksonidina.