Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Ketonal 100 mg
Ketoprofen je nesteroidni antirevmatik, ki deluje protivnetno, protibolečinsko in protivročinsko. Uporablja se za lajšanje bolečin pri nekaterih bolečinskih sindromih in za zdravljenje vnetnih, degenerativnih in presnovnih revmatičnih bolezni.
Indikacije za uporabo svečk Ketonal so:
bolečine:
-
bolečine po poškodbah
-
bolečine po operacijah
-
bolečine pri kostnih zasevkih novotvorb
-
boleča menstruacija
revmatične bolezni:
-
revmatoidni artritis
-
ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, reaktivni artritisi
-
protin, psevdoprotin
-
osteoartroza
-
zunajsklepni revmatizem (tendinitis, burzitis, kapsulitis ramena).
Za rektalno uporabo. Odmerjanje
Odrasli in mladostniki, starejši od 15 let
Za lajšanje simptomov je treba uporabljati najmanjši učinkoviti odmerek najkrajši možni čas (glejte poglavje 4.4).
Običajen odmerek je ena 100-miligramska svečka Ketonal 1-krat do največ 2-krat na dan. Svečko Ketonal potisnite v črevo.
Svečke Ketonal se lahko kombinirajo s peroralnimi oblikami zdravila Ketonal, npr.:
-
zjutraj in opoldne po 1 kapsulo zdravila Ketonal 50 mg trde kapsule in zvečer 1 svečko Ketonal (100 mg) ali
-
zjutraj 1 tableto zdravila Ketonal 100 mg filmsko obložene tablete in zvečer 1 svečko Ketonal (100 mg).
Največji dnevni odmerek znaša 200 mg. Pred začetkom zdravljenja z 200 mg dnevno je treba skrbno pretehtati razmerje tveganja v primerjavi s koristmi, uporaba večjih odmerkov pa ni priporočena (glejte tudi poglavje 4.4).
Starejši bolniki
Pri starejših bolnikih je tveganje za nastanek resnih posledic neželenih učinkov večje. Če je zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili nujno, je treba uporabiti najmanjše odmerke in bolnika po začetku zdravljenja z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili vsake 4 tedne nadzorovati zaradi krvavitev iz prebavil.
Pediatrična populacija
Zdravilo Ketonal je kontraindicirano pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 15 let (glejte poglavje 4.3).
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Ketoprofen je kontraindiciran tudi:
-
pri bolnikih, ki so v preteklosti imeli astmo, urtikarijo, bronhospazem, rinitis ali reakcije alergičnega tipa zaradi uporabe ketoprofena ali podobno delujočih snovi kot so nesteroidna protivnetna zdravila ali salicilati (npr: acetilsalicilna kislina); pri teh bolnikih so poročali o hudih, a redko usodnih anafilaktičnih reakcijah (glejte poglavje 4.8);
-
pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem;
-
pri zdravljenju bolečin, ki se pojavijo ob kirurškem posegu pri katerem se vstavi obvodni vsadek pri koronarni arteriji (CABG - coronary artery bypass graft);
-
pri bolnikih s kronično dispepsijo v anamnezi;
-
pri bolnikih z aktivno razjedo želodca, ali pri bolnikih, pri katerih je kadar koli v preteklosti prišlo do krvavitve, razjede ali perforacije v prebavilih;
-
pri bolnikih, ki so nagnjeni h krvavitvam;
-
pri bolnikih z močno zmanjšanim delovanjem ledvic;
-
pri bolnikih z močno zmanjšanim delovanjem jeter;
-
med zadnjim trimesečjem nosečnosti (glejte poglavje 4.6);
-
pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 15 let.
-
v primeru vnetja danke (rektitisa) ali krvavitve v blato (proktoragije) v anamnezi.
Uporabi zdravila Ketonal skupaj z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, vključno s selektivnimi zaviralci ciklooksigenaze 2, se je treba izogibati.
Možnost neželenih učinkov se lahko zmanjša z uporabo najnižjega učinkovitega odmerka za najkrajše možno trajanje zdravljenja za obvladovanje (lajšanje) simptomov (glejte poglavje 4.2 in tveganja za neželene učinke na prebavilih in srčno-žilne dogodke v nadaljevanju).
Starejši bolniki: Pri starejših bolnikih se neželene reakcije na nesteroidna protivnetna zdravila pojavljajo pogosteje, še posebno krvavitve in perforacije v prebavilih, ki so lahko smrtne (glejte poglavje 4.2).
Krvavitve, razjede in perforacije v prebavilih: Pri uporabi vseh nesteroidnih protivnetnih zdravil so poročali o pojavu krvavitev, razjed in perforacij v prebavilih, kar ima lahko za posledico smrt; lahko so se pojavile kadar koli med zdravljenjem, bodisi z opozorilnimi znaki ali brez njih, tako pri bolnikih, ki so v preteklosti že imeli resne težave s prebavili, kot pri tistih, ki takih težav v preteklosti niso imeli.
Nekateri epidemiološki podatki nakazujejo, da bi ketoprofen lahko bil povezan z velikim tveganjem za pojav resnega škodljivega delovanja na prebavila, ki je značilno za nekatera druga nesteroidna protivnetna zdravila, še posebno pri velikih odmerkih (glejte tudi poglavji 4.2 in 4.3).
Tveganje za pojav krvavitev, razjed in perforacij v prebavilih je večje pri večjih odmerkih nesteroidnih protivnetnih zdravil, pri bolnikih, ki so v preteklosti imeli razjedo, še posebno, če je pri tem prišlo do zapleta s krvavitvijo ali perforacijo (glejte poglavje 4.3), in pri starejših bolnikih. Ti bolniki morajo zdravljenje začeti z najmanjšim odmerkom, ki je na voljo.
Pri teh bolnikih, pa tudi pri bolnikih, ki sočasno potrebujejo majhne odmerke acetilsalicilne kisline ali drugih zdravil, za katera obstaja verjetnost, da bodo povečala tveganja za pojav neželenih učinkov v prebavilih, bi bilo treba premisliti o uporabi kombiniranega zdravljenja skupaj z zaščitnimi sredstvi (npr. misoprostolom in zaviralci protonske črpalke) (glejte spodaj in poglavje 4.5).
Bolniki, pri katerih je v preteklosti prišlo do škodljivih vplivov na prebavila, še posebno če so starejši, morajo poročati o vsakem neobičajnem trebušnem simptomu (še posebno o krvavitvah v prebavilih), še posebno v začetnih obdobjih zdravljenja.
Previdnost je priporočena pri bolnikih, ki sočasno prejemajo zdravila, ki bi utegnila povečati tveganje za nastanek razjed ali krvavitev, kot so peroralni kortikosteroidi, antikoagulanti kot je varfarin, selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI), ali sredstva za preprečevanje agregacije trombocitov, kot je acetilsalicilna kislina ali nikorandil (glejte poglavje 4.5), ki je vazodilator.
Kadar pri bolnikih, ki prejemajo zdravilo Ketonal, pride do krvavitve ali razjede v prebavilih, je treba z zdravljenjem prenehati.
Nesteroidna protivnetna zdravila je treba pazljivo dajati bolnikom, ki so v preteklosti imeli bolezni prebavil (ulcerozni kolitis, Crohnovo bolezen), saj bi lahko prišlo do poslabšanja teh bolezni (glejte poglavje 4.8).
Srčno-žilni in cerebrovaskularni učinki
V povezavi z zdravljenjem z neselektivnimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAIDs) so poročali o zadrževanju tekočin in edemu zato je potrebno ustrezno spremljanje in svetovanje pri bolnikih z anamnezo visokega krvnega tlaka in/ali blagim do zmernim kongestivnim popuščanjem srca.
Podatki iz kliničnih preskušanj in epidemiološki podatki kažejo, da je uporaba nekaterih neselektivnih nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAIDs) (zlasti visokih odmerkov in pri dolgotrajnem zdravljenju) lahko povezana z majhnim povečanjem tveganja arterijskih trombotičnih dogodkov (npr. tveganje za miokardni infarkt ali možgansko kap). Ni dovolj podatkov, da bi izključili tako tveganje za ketoprofen.
Bolnike, ki imajo visok krvni tlak, ki ni zadostno nadzorovan, kongestivno srčno popuščanje, potrjeno ishemično srčno bolezen, periferno arterijsko bolezen in/ali cerebrovaskularno bolezen, se lahko zdravi s ketoprofenom le po skrbni presoji. Skrbna presoja je potrebna pred začetkom dolgotrajnejšega zdravljenja bolnikov z dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni (npr.visok krvni tlak, hiperlipidemija, diabetes mellitus, kajenje).
Prikritje simptomov osnovnih okužb
Zdravilo Ketonal lahko prikrije simptome okužbe, kar lahko privede do zapoznele uvedbe ustreznega zdravljenja in s tem do poslabšanja izida okužbe. To so opazili pri zunajbolnišnični pljučnici in bakterijskih zapletih noric. Kadar se zdravilo Ketonal daje zaradi zvišane telesne temperature ali za lajšanje bolečine, povezanih z okužbo, se svetuje spremljanje okužbe. V nebolnišničnem okolju se mora bolnik v primeru vztrajanja ali poslabšanja simptomov posvetovati z zdravnikom.
Pri bolnikih z astmo v povezavi s kroničnim rinitisom, kroničnim sinusitisom in/ali nosnimi polipi, se alergične reakcije po jemanju acetisalicilne kisline in/ali nesteroidnih protivnetnih zdravil pojavijo pogosteje kot pri ostalih bolnikih. Uporaba teh zdravil lahko povzroči astmatičen napad ali bronhospazem, zlasti pri bolnikih alergičnih na acetilsalicilno kislino ali nesteroidna protivnetna zdravila (glejte poglavje 4.3).
Hiperkaliemija
Pojavi se lahko hiperkaliemija, zlasti pri bolnikih s predobstoječo sladkorno boleznijo, ledvično odpovedjo in/ali sočasnim zdravljenjem z zdravili, ki povečajo tveganje za pojav hiperkaliemije (glejte poglavje 4.5). V takih okoliščinah je treba spremljati raven kalija.
Ketoprofen je treba previdno uporabljati pri alkoholikih.
Zelo redko so v povezavi z uporabo nesteroidnih protivnetnih zdravil poročali o resnih kožnih reakcijah, od katerih so nekatere bile smrtne, vključno z eksfoliativnim
dermatitisom, Stevens-Johnsonovim sindromom in toksično epidermalno nekrolizo (glejte poglavje 4.8). Zdi se, da so bolniki največjemu tveganju za pojav teh reakcij izpostavljeni na začetku zdravljenja, saj se v večini primerov te reakcije začnejo pojavljati v prvem mesecu zdravljenja. Ob prvem pojavu kožnih izpuščajev, poškodb sluznic, ali kakršnega koli drugega znaka preobčutljivosti, je treba prenehati z dajanjem zdravila Ketonal.
Tako kot to velja za druga nesteroidna protivnetna zdravila v prisotnosti okužbe je treba tudi za ketoprofen omeniti, da njegovo protivnetno, protibolečinsko ali antipiretično delovanje prikrije običajne znake napredovanja okužbe, kot je povišana telesna temperatura.
Pred večjim kirurškim posegom je treba z zdravljenjem prenehati.
Uporaba neselektivnih nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID) lahko zmanjša plodnost žensk, zato ni priporočena pri ženskah, ki poskušajo zanositi. Pri ženskah, ki težko zanosijo, ali tistih, pri katerih se izvajajo preiskave zaradi neplodnosti, je treba premisliti o prenehanju zdravljenja s ketoprofenom.
Pri bolnikih s srčnim popuščanjem, cirozo in nefrozo, pri bolnikih, ki se zdravijo z diuretiki, pri bolnikih s kronično ledvično okvaro, zlasti če so starejši, je treba na začetku zdravljenja skrbno nadzorovati delovanje ledvic. Pri teh bolnikih lahko uporaba ketoprofena inducira zmanjšanje pretoka krvi v ledvicah, kar je posledica zmanjšane sinteze prostaglandinov in vodi v ledvično odpoved.
Pri bolnikih z nenormalnimi vrednostmi testov jetrne funkcije ali z anamnezo jetrne bolezni je treba redno preverjati ravni transaminaz, zlasti med dolgotrajnim zdravljenjem.
Opisani so redki primeri zlatenice in hepatitisa, povezani z uporabo ketoprofena. Če se pojavijo motnje vida, na primer zamegljen vid, je treba zdravljenje prekiniti.
Kombinacije zdravil, ki niso priporočene
Druga NSAID zdravila (vključno s selektivnimi zaviralci ciklooksigeneze-2) in velikimi odmerki salicilatov:
Povečano tveganje za razjede in krvavitve v prebavilih.
Antikoagulanti:
Povečano tveganje za krvavitev (glejte poglavje 4.4).
-
heparin
-
antagonisti vitamina K (kot je varfarin)
Zaviralci agregacije trombocitov (kot so tiklopidin, klopidogrel)
-
zaviralci trombina (kot je dabigatran)
-
neposredni zaviralci faktorja Xa (kot so apiksaban, rivaroksaban, edoksaban) Če je sočasna uporaba neizogibna, je treba bolnika skrbno spremljati.
Litij:
Tveganje za zvišanje ravni litija v plazmi, ki lahko včasih dosežejo toksične vrednosti zaradi zmanjšanega izločanja litija skozi ledvice. Kadar je to potrebno, je treba koncentracijo litija v plazmi skrbno spremljati in prilagoditi raven odmerka med zdravljenjem z NSAID in po njem.
Metotreksat v odmerkih, ki presegajo 15 mg/teden:
Povečano tveganje hematotoksičnosti metotreksata, zlasti kadar je bil uporabljen v velikih odmerkih (> 15 mg/teden), ki je verjetno povezano z izpodrivanjem na beljakovine vezanega metotreksata in manjšim ledvičnim očistkom.
Zdravila in skupine zdravil, ki lahko povečajo tveganje za hiperkaliemijo (npr. kalijeve soli, diuretiki, ki varčujejo s kalijem, zaviralci ACE in antagonisti angiotenzina II, nesteroidna protivnetna zdravila, heparini (z nizko molekulsko maso ali nefrakcionirani), ciklosporin, takrolimus in trimetoprim).
Tveganje za hiperkaliemijo se lahko poveča ob sočasni uporabi zgoraj navedenih zdravil.
Kombinacije, ki zahtevajo previdnost
Diuretiki:
Bolniki, zlasti dehidrirani bolniki, ki jemljejo diuretike, imajo večje tveganje za poslabšanje delovanja ledvic zaradi zmanjšanja pretoka krvi skozi ledvice, ki je posledica zaviranja sinteze prostaglandinov. Take bolnike je treba ustrezno hidrirati še pred začetkom sočasnega zdravljenja, na začetku zdravljenja pa spremljati delovanje ledvic (glejte poglavje 4.4).
Zaviralci ACE in antagonisti angiotensina II:
Pri bolnikih s prizadetim delovanjem ledvic (npr. dehidriranih bolnikih ali starostnikih) lahko sočasna uporaba zaviralca ACE ali antagonista angiotenzina II in zdravil, ki zavirajo ciklooksigenazo, povzroči dodatno poslabšanje ledvic, vključno z možno akutno odpovedjo ledvic.
Metotreksat v odmerkih, manjših od 15 mg/teden:
V prvih tednih kombiniranega zdravljenja je treba tedensko spremljati krvne slike. Če je delovanje ledvic kakor koli spremenjeno ali če gre za starejšega bolnika, mora biti nadziranje pogostejše.
Tenofovir:
Pri sočasni uporabi dizoproksiltenofovirata in velikih odmerkov ali več nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID) so pri bolnikih z dejavniki tveganja za ledvično disfunkcijo poročali o primerih akutne ledvične odpovedi. Pri sočasni uporabi NSAID in dizoproksiltenofovirata je potrebno ustrezno spremljati ledvično funkcijo.
Nikorandil:
Sočasna uporaba nikorandila in nesteroidnih protivnetnih zdravil lahko poveča tveganje za hude zaplete, kot so razjede prebavil, perforacija in krvavitve (glejte poglavje 4.4).
Srčni glikozidi:
Farmakokinetična interakcija med ketoprofenom in digoksinom ni dokazana. Vendar je priporočljiva previdnost, zlasti pri bolnikih z ledvično okvaro, ker lahko nesteroidna
protivnetna zdravila zmanjšajo ledvično funkcijo in zmanjšajo ledvični očistek srčnih glikozidov.
Kortikosteroidi: povečano tveganje za pojav razjed ali krvavitev v prebavilih (glejte poglavje 4.4).
Pentoksifilin:
Zveča se tveganje za pojav krvavitev. Potrebno je pogostejše klinično nadzorovanje bolnika in pogostejša kontrola časa trajanja krvavitve.
Kombinacije, ki jih je treba upoštevati
Antihipertenzivna zdravila (antagonisti beta adrenergičnih receptorjev, zaviralci angiotenzin-konvertaze, diuretiki):
Ketoprofen zmanjšuje učinke antihipertenzivov (inhibicija sinteze vazodilatatornih prostaglandinov).
Trombolitiki:
Povečano tveganje za krvavitve.
Selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRIs):
Povečanje tveganja za pojav krvavitev v prebavilih (glejte poglavje 4.4.).
Probenecid:
Sočasna uporaba probenecida lahko znatno zmanjša plazemski očistek ketoprofena.
Kombinacije, o katerih je treba razmisliti
Ciklosporin, takrolimus:
Tveganje za pojav aditivne nefrotoksičnosti, še posebej pri starejših bolnikih.
Nosečnost
Zaviranje sinteze prostaglandinov ima lahko škodljive učinke na nosečnost in/ali razvoj zarodka/ploda. Podatki iz epidemioloških študij kažejo na povečano tveganje za pojav splava, srčnih malformacij in gastroshize, povezanih z uporabo zaviralcev sinteze prostaglandina v zgodnji nosečnosti. Absolutno tveganje za srčno-žilne malformacije je bilo povečano iz manj kot 1 % na približno 1,5 %. Tveganje se verjetno poveča s povečanjem odmerka in trajanjem zdravljenja. Uporaba zaviralcev sinteze prostaglandina je pri živalih pokazala povečano pre- in po-implantacijsko izgubo in embriofetalno smrtnost. Poleg tega so med uporabo zaviralcev sinteze prostaglandinov v obdobju organogeneze poročali o večji pojavnosti različnih malformacij pri živalih, vključno z malformacijami srca in ožilja. Ketoprofena med prvim in drugim trimesečjem nosečnosti ne smemo dajati, razen, če to nujno potrebno.
Od 20. tedna nosečnosti dalje lahko uporaba zdravila Ketonal povzroči oligohidramnij, ki je posledica ledvične disfunkcije pri plodu. To se lahko pojavi kmalu po začetku zdravljenja in je po ukinitvi zdravljenja običajno reverzibilno. Poleg tega so po zdravljenju v drugem trimesečju poročali o konstrikciji arterioznega duktusa, pri čemer je v večini primerov to izzvenelo po ukinitvi zdravljenja. Zato se v prvem in drugem trimesečju nosečnosti zdravila Ketonal ne sme uporabljati, če to ni nujno potrebno. Če
zdravilo, ki vsebuje ketoprofen uporablja ženska, ki poskuša zanositi ali je v prvem ali drugem trimesečju nosečnosti, mora biti odmerek čim manjši in trajanje zdravljenja čim krajše. Od 20. tedna nosečnosti dalje je po večdnevni izpostavljenosti zdravilu Ketonal treba razmisliti o prenatalnem spremljanju oligohidramnija in konstrikcije arterioznega duktusa. Zdravljenje z zdravilom Ketonal je treba ukiniti, če se pojavi oligohidramnij ali konstrikcija arterioznega duktusa.
Med tretjim trimesečjem nosečnosti se lahko pri plodu, ki je izpostavljen zaviralcem sinteze prostaglandinov, pojavijo:
-
kardiopulmonalna toksičnost (prezgodnja konstrikcija/zaprtje arterioznega duktusa in pljučna hipertenzija);
-
moteno delovanje ledvic (glejte zgoraj);
Pri materi in otroku, ki sta bila izpostavljena zaviralcem sinteze prostaglandinov, se lahko na koncu nosečnosti pojavi:
-
možno podaljšanje časa krvavitve, zaradi antiagregacijskega učinka, ki se lahko pojavi že pri zelo majhnih odmerkih;
-
zavrto krčenje maternice, kar povzroči zakasnel ali podaljšan porod.
Zaradi navedenega je ketoprofen v tretjem trimesečju nosečnosti kontraindiciran (glejte poglavji 4.3).
Dojenje
Ni podatkov o izločanju ketoprofena v materino mleko. Uporaba ketoprofena pri doječih materah ni priporočena.
Plodnost
Če zdravila, ki vsebujejo ketoprofen jemlje ženska, ki poskuša zanositi, mora biti odmerek čim manjši in trajanje zdravljenja čim krajše.
Bolnike je treba opozoriti na to, da lahko uporaba tega zdravila povzroči somnolenco, omotico ali konvulzije in jim svetovati, naj ne vozijo ali upravljajo strojev, če se pojavijo ti simptomi.
V povezavi z zdravljenjem z neselektivnimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAIDs) so poročali o edemu, visokem krvnem tlaku in srčnem popuščanju. Če se pojavijo resni neželeni učinki, je treba z zdravljenjem prenehati.
Razvrstitev neželenih učinkov po klasifikaciji “MedDRA” glede na organske sisteme in pogostnost pojavljanja:
Zelo pogosti (≥ 1/10); Pogosti (≥ 1/100 do <1/10);
Občasni (≥ 1/1.000 do <1/100); Redki (≥ 1/10.000 do <1/1.000); Zelo redki (<1/10.000);
Neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)
Pri uporabi ketoprofena so pri odraslih poročali o naslednjih neželenih učinkih: Bolezni krvi in limfatičnega sistema
− redki: hemoragična anemija
− neznana: agranulocitoza, trombocitopenija, zavrto delovanje kostnega mozga, hemolitična anemija, levkopenija
Bolezni imunskega sistema
− neznana: anafilaktične reakcije (vključno s šokom)
Presnovne in prehranske motnje
- neznana: hiponatriemija, hiperkaliemija (glejte poglavji 4.4 in 4.5)
Psihiatrične motnje
− neznana: zmedenost, spremembe razpoloženja, depresija, halucinacije
Bolezni živčevja
− občasni: glavobol, omotičnost, somnolenca
− redki: parestezija
− neznana: aseptični meningitis, konvulzije, disgevzija, vrtoglavica
Očesne bolezni
− redki: zamegljen vid (glejte poglavje 4.4)
Ušesne bolezni vključno z motnjami labirinta
− redki: tinitus
Srčne bolezni
− neznana: srčno popuščanje
Žilne bolezni
− neznana: hipertenzija, vazodilatacija, vaskulitis (vključno z levkocistoklastičnim vaskulitisom)
Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora
− redki: astma
− neznana: bronhospazem (zlasti pri bolnikih z znano preobčutljivostjo za ASA in druge NSAID), rinitis
Bolezni prebavil
− pogosti: dispepsija, navzea, bolečine v trebuhu, bruhanje
− občasni: zaprtje, driska, napenjanje, gastritis
− redki: stomatitis, peptična razjeda
− neznana: poslabšanje kolitisa in Crohnove bolezni, krvavitev in perforacija v prebavilih, melena, hematezema, pankreatitis
Neželeni učinki, ki so jih opazili najpogosteje, se nanašajo na prebavila. Lahko se pojavijo razjede v želodcu, perforacije ali krvavitve v prebavilih, ki so včasih, še posebno pri starejših bolnikih, smrtne (glejte poglavje 4.4).
Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov
− redki: hepatitis, zvišane ravni transaminaz, zvišan serumski bilirubin zaradi hepatitisa
Bolezni kože in podkožja
− občasni: izpuščaj, srbečica
− neznana: fotosenzitivnostne reakcije, alopecija, urtikarija, angioedem, bulozne kožne spremembe, vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom in toksično epidermalno nekrolizo, akutna generalizirana eksantemska pustuloza
Bolezni ledvic in sečil
− neznana: akutna ledvična odpoved, tubulointersticijski nefritis, nefritični sindrom, nenormalni testi ledvične funkcije
Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije
− občasni: edem
–neznana: utrujenost
Preiskave
− redki: povečanje telesne mase
Podatki iz kliničnih preskušanj in epidemiološki podatki kažejo, da je uporaba nakaterih neselektivnih nesteroidnih protivnetnih zdravil NSAIDs) (zlasti visokih odmerkov in pri dolgotrajnem zdravljenju) lahko povezana z majhnim povečanjem tveganja arterijskih trombotičnih dogodkov (npr. tveganje za miokardni infarkt ali možgansko kap) (glejte poglavje 4.4).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Poročali so o primerih prevelikega odmerjanja zdravila, povezanih z uporabo odmerkov do 2,5 g ketoprofena. Opaženi simptomi so bili v večini primerov benigni in omejeni na letargijo, dremavost, navzeo, bruhanje in epigastrično bolečino.
Specifičnega antidota za preveliko odmerjanje ketoprofena ni. V primeru suma na znatno preveliko odmerjanje je priporočeno opraviti izpiranje želodca ter uvesti simptomatsko in podporno zdravljenje, ki temelji na ukrepih za preprečevanje dehidracije, nadzoru izločanja urina in korekciji metabolne acidoze, če je prisotna.
V primeru ledvične odpovedi je treba razmisliti o uporabi hemodialize za odstranitev zdravila iz sistemskega obtoka.
Farmakološke lastnosti - Ketonal 100 mg
Farmakoterapevtska skupina: Nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila, Derivati propionske kisline
Oznaka ATC: M01AE03
Mehanizem delovanja
Ketoprofen zavira nastajanje prostaglandinov in levkotrienov v telesnih tkivih tako, da zavira ciklooksigenazo, in sicer najmanj dva njena izoencima, ciklooksigenazo-1 (COX-1) in ciklooksigenazo-2 (COX-2), ki katalizirata nastanek prostaglandinov pri presnovi arahidonske kisline. Ketoprofen, tako kot drugi nesteroidni antirevmatiki, zavira tako COX-1 kot COX-2.
Ketoprofen stabilizira membrane lizosomov in vitro in in vivo, zavira nastajanje levkotrienov in vitro v velikih koncentracijah in delovanje bradikinina in vivo.
Mehanizem protivročinskega delovanja ketoprofena ni znan, verjetno pa zavira nastajanje prostaglandinov v osrednjem živčevju (najbrž v hipotalamusu).
Ketoprofen pri nekaterih bolnicah zmanjša simptome, ki so povezani s primarno dismenorejo, in sicer verjetno tako, da zavira nastajanje in/ali učinkovitost prostaglandinov.
Absorpcija
Po rektalnem odmerku 100 mg ketoprofena je njegova plazemska koncentracija največja (10,4 mikrograme/ml) čez 1,05 ure ali 1,22 ure. Biološka uporabnost ketoprofena je po peroralni uporabi 50 mg 90-odstotna in z zvečanjem odmerka narašča linearno. Biološka uporabnost ketoprofena je po intramuskularni in rektalni uporabi zelo podobna in znaša 71 do 96 % biološke uporabnosti po peroralni uporabi kapsul. Ketoprofen je racemična zmes, vendar je farmakokinetika obeh enantiomerov podobna.
Porazdelitev
Na plazemske beljakovine, predvsem na albumin, se veže 99 % ketoprofena. Porazdelitveni volumen v tkivih je 0,1 do 0,2 l/kg. Ketoprofen prodira v sinovijsko tekočino. Tri ure po uporabi 100 mg ketoprofena je njegova koncentracija v plazmi približno 3 mikrograme/ml, v sinovijski tekočini pa 1,5 mikrogramov/ml. Po devetih urah je njegova koncentracija v plazmi 0,3 mikrograme/ml, v sinovijski tekočini pa 0,8 mikrogramov/ml. To pomeni, da ketoprofen počasi prodira v sinovijsko tekočino in jo
tudi počasi zapušča, njegova plazemska koncentracija pa se medtem zmanjša. Stanje uravnotežene koncentracije ketoprofena doseže po 24 urah uporabe ketoprofena. Pri starejših bolnikih se je stanje ravnotežja pojavilo po 8,7 urah in je znašalo 6,3 mikrogramov/ml.
Biotransformacija
Ketoprofen se intenzivno presnavlja s pomočjo mikrosomskih encimov v jetrih.
Izločanje
Veže se z glukuronsko kislino in se v taki obliki izloči iz organizma. Po peroralni uporabi je plazemski očistek ketoprofena 1,16 ml/min/kg. Zaradi hitre presnove je biološka razpolovna doba le dve uri. S sečem se izloči do 80 % ketoprofena: največ (več kot 90 %) v obliki ketoprofenovega glukuronida; približno 10 % se ga izloči z blatom.
Posebne skupine bolnikov
Jetrna okvara
Pri jetrni okvari, verjetno zaradi hipoalbuminemije (nevezan del ketoprofena je biološko aktiven), je koncentracija približno dvakrat večja, zato morajo bolniki dobivati najmanjši dnevni odmerek ketoprofena, ker že ta omogoča oz. zagotavlja želen terapevtski učinek.
Ledvična okvara
Zaradi ledvične okvare se zmanjša očistek kreatinina. Pri bolnikih s hujšo ledvično okvaro je treba odmerek ketoprofena ustrezno zmanjšati.