Hipertenzija.

Kronična, stabilna angina pektoris. Vazospastična (Prinzmetalova) angina.

Odmerjanje

Odrasli

Začetni odmerek za zdravljenje hipertenzije in angine pektoris je 5 mg amlodipina enkrat na dan, ki pa ga lahko povečamo do največ 10 mg na dan, odvisno od bolnikovega individualnega odziva. Pri hipertenzivnih bolnikih se je amlodipin uporabljal v kombinaciji s tiazidnim diuretikom, antagonistom adrenergičnih receptorjev alfa, antagonistom adrenergičnih receptorjev beta ali z zaviralcem angiotenzinske konvertaze. Amlodipin lahko uporabljamo kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugimi zdravili za zdravljenje angine pektoris pri bolnikih z angino pektoris, ki se ne odziva na nitrate in/ali ustrezne odmerke zaviralcev receptorjev beta.

Pri sočasni uporabi amlodipina s tiazidnimi diuretiki, zaviralci receptorjev beta in zaviralci angiotenzin- konvertaze prilagajanje odmerka ni potrebno.

Posebne skupine bolnikov

Starostniki

Mlajši in starejši bolniki enako dobro prenašajo amlodipin v podobnih odmerkih. Pri starejših bolnikih priporočamo uporabo običajnih režimov odmerjanja, previdnost pa je potrebna pri večanju odmerka (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Okvara jeter

Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter priporočila za odmerjanja niso določena, zato je treba previdno izbrati odmerek amlodipina in začeti odmerjanje na spodnji meji razpona (glejte poglavji 4.4 in 5.2). Pri osebah s hudo okvaro jeter niso preučili farmakokinetike amlodipina. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter je treba začeti zdravljenje z najmanjšim odmerkom amlodipina, večanje odmerkov pa mora biti počasno.

Okvara ledvic

Spremembe v plazemskih koncentracijah amlodipina niso povezane s stopnjo okvare ledvic, zato priporočamo običajne odmerke. Amlodipin se ne odstrani z dializo.

Pediatrična populacija

Otroci in mladostniki s hipertenzijo, stari od 6 do 17 let

Priporočeni začetni antihipertenzivni peroralni odmerek pri pediatričnih bolnikih, starih 6-17 let je 2,5 mg enkrat dnevno in se postopoma povečuje do 5 mg enkrat dnevno, če ciljni krvni tlak ni dosežen v 4 tednih. Odmerkov, ki presegajo 5 mg dnevno, pri pediatričnih bolnikih niso preučevali (glejte poglavji 5.1 in 5.2).

Otroci, mlajši od 6 let Podatki niso na voljo.

Način uporabe

Tableta za peroralno uporabo.

Amlodipin je kontraindiciran pri bolnikih s/z:

• preobčutljivostjo na zdravilno učinkovino, druge dihidropiridine ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1,

• hudo hipotenzijo,

• šokom (vključno s kardiogenim šokom),

• zaporo pretoka krvi iz levega prekata (npr. močno izražena aortna stenoza),

• hemodinamično nestabilnim srčnim popuščanjem po akutnem miokardnem infarktu.

Varnost in učinkovitost uporabe amlodipina pri hipertenzivni krizi nista ugotovljeni. Srčno popuščanje

Pri zdravljenju bolnikov s srčnim popuščanjem je potrebna previdnost. V dolgotrajni, s placebom

nadzorovani raziskavi pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem (razred NYHA III in IV) je bila poročana incidenca pljučnega edema večja v skupini, ki je prejemala amlodipin, kot v skupini, ki je prejemala placebo, vendar ni bila povezana s poslabšanjem srčnega popuščanja (glejte poglavje 5.1). Zaviralce kalcijevih kanalčkov, vključno z amlodipinom, je treba uporabljati previdno pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem, ker lahko ta zdravila povečajo tveganje za motnje srca in ožilja ter umrljivost v prihodnosti.

Okvara jeter

Pri bolnikih z okvaro jeter je razpolovni čas amlodipina podaljšan in njegove vrednosti AUC so višje; priporočil za odmerjanje ni. Zdravljenje z amlodipinom je zato treba začeti na spodnji meji razpona odmerkov. Pri uvedbi zdravljenja in ob povečanjih odmerkov je potrebna previdnost. Bolniki s hudo okvaro jeter bodo morda potrebovali počasno večanje odmerkov in pozorno spremljanje.

Starostniki

Pri starostnikih je pri zviševanju odmerka potrebna previdnost (glejte poglavji 4.2 in 5.2).

Okvara ledvic

Pri teh bolnikih se lahko uporabljajo običajni odmerki amlodipina. Spremembe plazemske koncentracije amlodipina niso povezane s stopnjo okvare ledvic.

Amlodipina se z dializo ne da odstraniti.

Učinki drugih zdravil na amlodipin

Zaviralci CYP3A4

Ob sočasni uporabi amlodipina in močnih ali zmernih zaviralcev CYP3A4 (proteazni zaviralci, azolni antimikotiki, makrolidi, kot sta eritromicin ali klaritromicin, verapamil ali diltiazem) se lahko izpostavljenost amlodipinu pomembno poveča, s čimer se poveča tveganje za hipotenzijo. Klinični znaki teh farmakokinetičnih sprememb so lahko izrazitejši pri starejših bolnikih. Zato bosta morda potrebna klinično spremljanje in prilagoditev odmerkov.

Klaritromicin je zaviralec CYP3A4. Pri bolnikih, ki prejemajo klaritromicin v kombinaciji z amlodipinom, obstaja povečano tveganje za hipotenzijo. Natančno opazovanje bolnikov je priporočljivo, kadar se amlodipin daje sočasno z klaritromicinom.

Induktorji CYP3A4

Podatkov o vplivu induktorjev CYP3A4 na amlodipin ni. Sočasna uporaba induktorjev CYP3A4 (npr. rifampicin, šentjanževka) lahko zmanjša plazemske koncentracije amlodipina.

Ob sočasni uporabi amlodipina in induktorjev CYP3A4 je potrebna previdnost.

Uživanje amlodipina z grenivkami ali grenivkinim sokom se odsvetuje, ker se pri nekaterih bolnikih lahko poveča biološka uporabnost zdravila, njegov učinek zniževanja krvnega tlaka pa je posledično močnejši.

Dantrolen (infuzija)

Po dajanju verapamila in intravenskega dantrolena živalim so opazili smrtno prekatno fibrilacijo in kardiovaskularni kolaps v povezavi s hiperkaliemijo. Zaradi tveganja za pojav hiperkaliemije se odsvetuje sočasna uporaba zaviralcev kalcijevih kanalčkov, kot je amlodipin, pri bolnikih, dovzetnih za maligno hipertermijo, in pri obvladovanju maligne hipertermije.

Učinki amlodipina na druga zdravila

Učinki amlodipina na znižanje krvnega tlaka prispevajo k učinkom drugih antihipertenzivov na znižanje krvnega tlaka.

Takrolimus

Obstaja tveganje povečanih vrednosti takrolimusa v krvi, kadar se zdravilo daje sočasno z amlodipinom. V izogib toksičnosti takrolimusa je pri dajanju amlodipina bolnikom, zdravljenih s takrolimusom, potrebno spremljanje vrednosti takrolimusa v krvi in prilagoditev odmerka takrolimusa, kadar je to potrebno.

Ciklosporin

Študije medsebojnega delovanja med ciklosporinom in amlodipinom na zdravih prostovoljcih ali drugih populacijah, razen pri bolnikih z ledvičnim presadkom, pri katerih so opazili spremenljivo povečanje koncentracije ciklosporina (za povprečno 0 – 40 %), niso bile izvedene. Pri bolnikih z ledvičnim presadkom, ki prejemajo amlodipin, je treba razmisliti o spremljanju nivoja ciklosporina in zmanjšanju odmerka ciklosporina, če je to potrebno.

Simvastatin

Sočasno jemanje večkratnih odmerkov 10 mg amlodipina z 80 mg simvastatina je povzročilo povečanje izpostavljenosti simvastatinu za 77 % v primerjavi z jemanjem samega simvastatina. Pri bolnikih, ki jemljejo amlodipin, je treba dnevni odmerek simvastatina omejiti na 20 mg.

V kliničnih študijah medsebojnega delovanja amlodipin ni vplival na farmakokinetiko atorvastatina, digoksina ali varfarina.

Nosečnost

Ni zadostnih podatkov o uporabi amlodipina pri nosečnicah.

Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja pri velikih odmerkih (glejte poglavje 5.3). Uporaba zdravila v nosečnosti se priporoča samo, kadar ni varnejše alternative in kadar bolezen sama po sebi predstavlja materi in plodu večjo grožnjo kot zdravljenje.

Dojenje

Ni znano, ali se amlodipin izloča v mleko. Ob odločanju o nadaljevanju ali prekinitvi dojenja ali o nadaljevanju ali prekinitvi zdravljenja z amlodipinom je potrebno upoštevati koristi dojenja za otroka in korist zdravljenja z amlodipinom za mater.

Plodnost

Pri nekaterih bolnikih, ki so se zdravili z zaviralci kalcijevih kanalčkov, so poročali o reverzibilnih biokemijskih spremembah v glavi semenčic. Kliničnih podatkov o morebitnem učinku amlodipina na plodnost ni dovolj. V eni od študij na podganah so odkrili škodljive učinke na plodnost samcev (glejte poglavje 5.3).

Amlodipin ima majhen do zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Pri bolnikih, ki trpijo za omotico, glavobolom, utrujenostjo ali navzeo, je lahko sposobnost reagiranja poslabšana. Priporoča se previdnost, zlasti na začetku zdravljenja.

Povzetek varnostnega profila

Neželeni učinki, o katerih med zdravljenjem poročajo najpogosteje, so zaspanost, omotica, glavobol, palpitacije, rdečica, bolečine v trebuhu, navzea, oteklost gležnjev, edem in utrujenost.

Tabelarični seznam neželenih učinkov

Med zdravljenjem z amlodipinom so opažali naslednje neželene učinke, pogostnost njihovega pojavljanja pa je bila naslednja: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1000) in zelo redki (< 1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

V vsaki kategoriji pogostosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

* večinoma so sovpadali s holestazo.

Poročali so o izjemnih primerih ekstrapiramidnega sindroma. Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, Center za zastrupitve, Zaloška cesta 2, SI-1000 Ljubljana, faks:

+ 386 (0)1 434 76 46, e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si.

S prevelikim odmerjanjem amlodipina pri ljudeh ni veliko izkušenj. Simptomi

Razpoložljivi podatki kažejo, da lahko izredno veliki odmerki povzročijo izrazito periferno vazodilatacijo

in morebitno refleksno tahikardijo. Poročali so o izraziti in verjetno podaljšani hipotenziji vse do in vključno s šokom s smrtnim izidom.

Zdravljenje

Za klinično značilno hipotenzijo kot posledico prevelikega odmerka amlodipina je potrebna aktivna kardiovaskularna podpora, vključno rednim nadzorom srčne funkcije in dihanja, namestitvijo okončin v dvignjeni položaj in s pozornim spremljanjem volumna tekočine v obtoku ter količine izločenega urina.

Pri ponovnem vzpostavljanju žilnega tonusa in krvnega tlaka lahko pomaga vazokonstriktor, če le ne obstajajo kontraindikacije za njegovo uporabo. Za nevtraliziranje učinkov zavore kalcijevih kanalčkov lahko intravensko uporabimo kalcijev glukonat.

V nekaterih primerih utegne pomagati izpiranje želodca. Pri zdravih prostovoljcih je uporaba aktivnega oglja v roku dveh ur po zaužitju 10 mg amlodipina zmanjšala njegovo absorbcijo.

Dializa verjetno ne bo koristila, saj je amlodipin v veliki meri vezan na plazemske beljakovine.