Spironolakton Orion 25 mg tablete

• zdravljenje kroničnega sistoličnega srčnega popuščanja (NYHA skupina III-IV) kot dodatek k standardni terapiji

• zdravljenje edemov, nastalih zaradi nefroze, kadar drugo zdravljenje edemov nima učinka in zlasti, če obstaja sum na hiperaldosteronizem

• zdravljenje ascitesa in edema, povezanega z dekompenzirano cirozo jeter ali portalno

  hipertenzijo in drugimi jetrnimi boleznimi, kadar drugo zdravljenje edemov nima učinka in zlasti, če obstaja sum na hiperaldosteronizem

• kot dodatno zdravljenje hipertenzije pri bolnikih, ki se ne odzivajo ustrezno na druga antihipertenzivna zdravila

• primarni hiperaldosteronizem

  Otroke se sme zdraviti le pod nadzorom pediatra. Na voljo so le omejeni podatki za pediatrično populacijo (glejte poglavji 5.1 in 5.2).

Odmerjanje

Dnevni odmerek se lahko daje kot enkratni odmerek ali razdeljen na dva odmerka. Tablete je treba

jemati z obroki (za boljšo absorpcijo). Med zdravljenjem je treba spremljati koncentracijo elektrolitov in kreatinina v serumu (glejte poglavje 4.4).

Odrasli:

• kronično srčno popuščanje (NYHA razreda III do IV): Začetni odmerek za bolnike s hudim

  srčnim popuščanjem (NYHA II do IV), s kalijem v serumu ≤ 5 mmol/l in kreatininom v serumu

  ≤ 220 mikromolov/l, je običajno 25 mg/dan, v kombinaciji s standardnim zdravljenjem. Če se pojavi zastajanje tekočine in je še vedno prisotno 8 tednov po začetku zdravljenja in če kalij v serumu ostane < 5 mmol/l, se lahko odmerek spironolaktona poveča na 50 mg enkrat na dan. Ravni kalija in kreatinina je treba izmeriti 1 teden kasneje. Če se kalij v serumu poveča na

  5,5 mmol/l ali pa se kreatinin v serumu poveča na več kot 220 mikromolov/l, je treba odmerek spironolaktona zmanjšati na 25 mg vsak drugi dan ali pa ga ukiniti. Za nasvet glede spremljanja kalija in kreatinina v serumu glejte poglavje 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi: “Hiperkaliemija pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem”.

• edematozna stanja: Običajni odmerek je 25 do 100 mg/dan. V hudih primerih se lahko odmerek poveča na 200 mg/dan. Pri hudih edematoznih stanjih, npr. v povezavi s cirozo jeter, je lahko indicirano kratkotrajno dajanje dnevnih odmerkov od 200 do 400 mg.

• zdravljenje hipertenzije: Običajni odmerek je 50 do 100 mg/dan. Polni terapevtski učinek je običajno dosežen v približno 2 tednih, kar je treba upoštevati pri prilagajanju odmerka.

• zdravljenje primarnega hiperaldosteronizma: 100 do 400 mg/dan predoperativno. Če operacije ni, je treba terapevtski odmerek zmanjšati na najnižji učinkovit odmerek.

  Starejši:

• Prilagajanje odmerka običajno ni potrebno, razen če ima bolnik ledvično ali jetrno odpoved.

  Pediatrična populacija:

• Edem pri otrocih: Začetni dnevni odmerek naj vsebuje 1 - 3 mg spironolaktona na kilogram telesne mase, razdeljen na več odmerkov. Odmerek je treba prilagoditi glede na odziv in prenašanje zdravila (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

  Otroke je treba zdraviti le pod nadzorom pediatra. Na voljo so omejeni podatki za pediatrično populacijo (glejte poglavji 5.1 in 5.2).

  Ledvična odpoved (glejte tudi poglavje 4.4):

• svetujemo previdnost pri dajanju spironolaktona bolnikom z zmerno odpovedjo ledvic (očistek kreatinina 30 do 50 ml/min)

• spironolaktona ne smemo dajati bolnikom s hudo odpovedjo ledvic (očistek kreatinina manj kot 30 ml/min).

  Odpoved jeter (glejte tudi poglavje 4.4):

• Presnova in izločanje spironolaktona sta pri odpovedi jeter upočasnjena. Pri bolnikih z začetno odpovedjo jeter začetnega odmerka ni treba prilagajati.

  Način uporabe peroralna uporaba

Spironolakton je kontraindiciran pri odraslih in otrocih v naslednjih primerih:

• preobčutljivost na spironolakton ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1

• hiperkaliemija

• hiponatriemija

• addisonska kriza

• akutna in kronična ledvična insuficienca, očistek kreatinina manj kot 30 ml/min

• anurija

• porfirija

  Spironolakton je kontraindiciran pri otrocih z zmerno do hudo ledvično insuficienco.

Med zdravljenjem z zdravilom Spironolakton Orion je treba redno spremljati koncentracije elektrolitov v serumu in delovanje ledvic.

Sočasna uporaba zdravil, za katera je znano, da povzročajo hiperkaliemijo, in spironolaktona lahko povzroči hudo hiperkaliemijo.

Tveganje za hiperkaliemijo je večje pri starejših bolnikih in bolnikih z ledvično ali jetrno odpovedjo ter pri kombinirani uporabi spironolaktona in zaviralcev ACE ali zaviralcev receptorjev angiotenzina II (ARB - angiotensin II receptor blockers) ali drugih diuretikov. Pri teh bolnikih je treba skrbno spremljati koncentracijo kalija v serumu (glejte tudi poglavje 4.5).

Hiperkaliemija je lahko usodna. Pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem, ki prejemajo spironolakton, je ključnega pomena spremljanje in prilagajanje kalija v serumu. Izogibajte se uporabi drugih diuretikov, ki zadržujejo kalij. Izogibajte se uporabi peroralnih dodatkov kalija pri bolnikih s serumskim kalijem > 3,5 mmol/l. Priporočeno je spremljanje kalija in kreatinina en teden po uvedbi ali povečanju odmerka spironolaktona, mesečno prve 3 mesece, nato vsake 3 mesece eno leto in nato vsakih 6 mesecev. Začasno ali za stalno prekinite zdravljenje, če je kalij v serumu > 5 mmol/l ali kreatinin v serumu > 220 mikromolov/l.

Dodatki kalija, nadomestki soli, ki vsebujejo kalij, ali prehrana, bogata s kalijem, niso priporočljivi zaradi tveganja za hiperkaliemijo (glejte tudi poglavje 4.5).

Pri bolnikih s cirozo jeter so med uporabo spironolaktona kljub normalnemu delovanju ledvic poročali o hipokloremični presnovni acidozi s hiperkaliemijo. Bolnike s cirozo jeter in druge bolnike s tveganjem za acidozo je treba skrbno spremljati.

Pri zdravljenju sladkornih bolnikov z ledvično okvaro je potrebna posebna previdnost.

Pri zdravljenju ascitesa je priporočljiva previdnost, da se bolnikova telesna masa ne zmanjša za več kot približno 1 kg na dan (zaradi povečane diureze).

Pri bolnikih s peptičnimi razjedami lahko spironolakton poslabša celjenje razjede, zato ga je treba uporabiti le po skrbni oceni.

Spironolakton je povzročil ali spodbudil rast tumorja pri poskusnih živalih. To je treba upoštevati pri uporabi zdravila. Ta učinek je lahko posledica hormonskih sprememb enakega značaja, kot jih povzroča spironolakton pri ljudeh (glejte poglavje 5.3).

Pediatrični bolniki

Diuretike, ki zadržujejo kalij, je treba uporabljati previdno pri hipertenzivnih pediatričnih bolnikih z blago ledvično insuficienco zaradi tveganja za hiperkaliemijo. (Spironolakton je kontraindiciran pri pediatričnih bolnikih z zmerno ali hudo ledvično insuficienco; glejte poglavje 4.3).

Pomožne snovi

Zdravilo Spironolakton Orion tablete vsebujejo laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Spironolakton zmanjša tveganje za hipokaliemijo, ki jo povzročajo drugi diuretiki, zato ga je mogoče po potrebi kombinirati z drugimi diuretiki.

Pri anesteziji bolnikov, ki uporabljajo spironolakton, je potrebna previdnost. Spironolakton zmanjša cirkulacijske učinke noradrenalina. Učinek nedepolarizirajočih mišičnih relaksantov se lahko okrepi.

Spironolakton ima sinergističen učinek z drugimi antihipertenzivi.

Sočasna uporaba dodatkov s kalijem (mineralni pripravki, ki vsebujejo kalij, prehrana, bogata s kalijem ali nadomestki kuhinjske soli), drugih diuretikov, ki zadržujejo kalij, zaviralcev ACE, zaviralcev receptorjev angiotenzina II, zaviralcev aldosterona, heparina ali heparina z nizko molekulsko maso lahko povzroči hudo hiperkaliemijo (glejte poglavje 4.4).

Kombinacija spironolaktona in zaviralca ACE je možna pri bolnikih s srčnim popuščanjem razreda III ali IV po NYHA, če se je ta kombinacija izkazala za učinkovito in če natančno spremljate kalij in kreatinin v serumu.

Acetilsalicilna kislina (čeprav ne v antitrombotičnih odmerkih) in protivnetna zdravila (NSAID) lahko v kombinaciji upočasnijo izločanje metabolitov spironolaktona, oslabijo diuretični učinek spironolaktona in povečajo izpostavljenost hiperkaliemiji.

Med zdravljenjem s spironolaktonom se učinkovitost varfarina lahko zmanjša.

Med zdravljenjem s spironolaktonom se očistek digoksina zmanjša in razpolovna doba podaljša. Pri kombinirani uporabi digoksina in spironolaktona je priporočljiva previdnost, saj lahko spironolakton do neke mere tudi vpliva na rezultate določanja digoksina v serumu.

Izločanje litija se lahko med uporabo spironolaktona spremeni, zato je priporočljivo določanje koncentracij zdravila.

Takrolimus lahko povzroči hiperkaliemijo, ki jo spironolakton lahko poslabša. Pri kombinirani uporabi je treba skrbno spremljati koncentracijo kalija v serumu.

Poleg drugih zdravil, za katera je znano, da povzročajo hiperkaliemijo, lahko sočasna uporaba trimetoprima/sulfametoksazola (ko-trimoksazola) in spironolaktona povzroči klinično pomembno hiperkaliemijo.

Metaboliti spironolaktona fluorescirajo, posledično lahko nekatere fluorometrične določitve (npr. določitve kortizola) izkazujejo napačne vrednosti.

Spironolakton lahko zniža ravni mitotana v plazmi pri bolnikih z adrenokortikalnim karcinomom, zdravljenih z mitotanom, in se ne sme uporabljati sočasno z mitotanom.

Spironolakton se veže na androgene receptorje in lahko poveča za prostato specifični antigen (PSA - prostate specific antigen) pri bolnikih z rakom prostate, zdravljenih z abirateronom. Uporaba z abirateronom ni priporočljiva.

Nosečnost

Podatkov o uporabi spironolaktona pri nosečnicah je malo. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja, povezanega z antiandrogenim učinkom spironolaktona (glejte poglavje 5.3).

Diuretiki lahko zmanjšajo perfuzijo placente in tako spremenijo intrauterino rast, zato se ne priporočajo za standardno zdravljenje hipertenzije in edema med nosečnostjo.

Spironolaktona se med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen če možna korist upravičuje tveganje. Dojenje

Kanrenon (pomemben in aktiven presnovek spironolaktona) se izloča v materino mleko. O učinkih spironolaktona na novorojenčke/dojenčke ni dovolj podatkov.

Spironolaktona se med dojenjem ne sme uporabljati. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja ali prekinitvijo/opustitvijo zdravljenja s spironolaktonom, pri čemer je treba upoštevati koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja za mater.

Plodnost

Spironolakton je zmanjšal plodnost pri mišjih samicah (glejte poglavje 5.3).

Omotičnost ali utrujenost, ki lahko poslabšata sposobnost vožnje in upravljanja strojev, se lahko pojavita predvsem na začetku zdravljenja in po prilagajanju odmerka.

Še posebno pri dolgotrajni uporabi je treba upoštevati možnost hude hiperkaliemije. Pri bolnikih s cirozo jeter se je pojavila hiperkloremična presnovna acidoza. Zdravljenje z velikimi odmerki spironolaktona lahko povzroči hiponatriemijo in dehidracijo. Pri bolnikih z ledvično odpovedjo lahko spironolakton dodatno okvari delovanje ledvic. Če se koncentracija kreatinina jasno poveča, je treba zdravljenje s spironolaktonom prekiniti. Med zdravljenjem s spironolaktonom se lahko koncentracija urata do neke mere zmanjša. Nevrološki neželeni učinki, kot so zmedenost, glavobol in apatija, se pojavijo predvsem pri bolnikih s cirozo jeter.

Pogostnosti neželenih učinkov so opredeljene na naslednji način: Zelo pogosti (≥ 1/10)

Pogosti (≥ 1/100 in < 1/10)

Občasni (≥ 1/1 000 in < 1/100) Redki (≥ 1/10 000 in < 1/1 000) Zelo redki (< 1/10 000)

Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

* DRESS - drug reaction with eosinophilia and systemic symptoms

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Akutno preveliko odmerjanje spironolaktona lahko povzroči utrujenost, zmedenost, bruhanje, ataksijo, omotico, kožni izpuščaj in drisko. Kronično preveliko odmerjanje lahko povzroči hiperkaliemijo in hiponatriemijo. Enkratni odmerek 625 mg je po praznjenju želodca povzročil blago zastrupitev. Nujna pomoč pri prevelikem odmerjanju je dajanje aktivnega oglja, po potrebi večkrat. Če je do prevelikega odmerjanja prišlo pred kratkim in je zaužita količina spironolaktona precejšna, pride v poštev

praznjenje želodca z izpiranjem želodca. Zdravljenje prevelikega odmerjanja je v glavnem simptomatsko; indicirano je spremljanje delovanja srca, ravnovesja elektrolitov in delovanja ledvic. Za spironolakton ni znanega specifičnega protistrupa.