Rivastigmine Teva 6 mg trde kapsule

Simptomatsko zdravljenje blage do zmerne Alzheimerjeve demence.

Simptomatsko zdravljenje blage do zmerne demence pri bolnikih z idiopatsko Parkinsonovo boleznijo.

Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

Zdravljenje mora začeti in nadzirati zdravnik z izkušnjami v diagnosticiranju in zdravljenju Alzheimerjeve demence ali demence, povezane s Parkinsonovo boleznijo. Diagnozo je treba postaviti skladno z veljavnimi smernicami. Zdravljenje z rivastigminom se lahko začne samo, če je na voljo skrbnik, ki bo redno nadzoroval, ali bolnik pravilno jemlje zdravilo.

Rivastigmin je treba dajati dvakrat na dan, ob zajtrku in večerji. Kapsule je treba pogoltniti cele.

Začetni odmerek:
1,5 mg dvakrat na dan.

Titracija odmerkov:
Začetni odmerek je 1,5 mg dvakrat na dan. Če po najmanj dveh tednih zdravljenja bolniki odmerek dobro prenašajo, se lahko poveča na 3 mg dvakrat na dan. Tudi nadaljnje povečanje odmerka na 4,5 mg in nato na 6 mg dvakrat na dan mora temeljiti na prenašanju trenutnega odmerka, poveča pa se lahko po najmanj dveh tednih zdravljenja s prejšnjim odmerkom.

Če se pri bolnikih z demenco, povezano s Parkinsonovo boleznijo med zdravljenjem pojavijo neželeni učinki (npr. navzea, bruhanje, bolečine v trebuhu ali izguba apetita), če se zmanjša telesna masa ali če se poslabšajo ekstrapiramidni simptomi, (npr. tremor), bo morda treba izpustiti en ali več odmerkov. Če se neželeni učinki ne prenehajo, je treba dnevni odmerek začasno zmanjšati na prejšnjega, ki ga je bolnik še dobro prenašal, ali prekiniti zdravljenje.

Vzdrževalni odmerek:
Učinkoviti odmerek je 3 do 6 mg dvakrat na dan; za doseganje največjega terapevtskega učinka je treba uporabiti največji odmerek, ki ga bolniki dobro prenašajo. Priporočen največji dnevni odmerek je 6 mg dvakrat na dan.

Vzdrževalno zdravljenje se lahko nadaljuje, dokler pri bolniku obstaja koristen terapevtski učinek. Zato je treba klinično korist rivastigmina ocenjevati redno, zlasti pri bolnikih, ki prejemajo odmerke, manjše od 3 mg dvakrat na dan. Če se po 3 mesecih zdravljenja z vzdrževalnim odmerkom stopnja simptomov demence ne spremeni v bolnikovo korist, je treba zdravljenje prekiniti. Zdravljenje je treba prekiniti tudi, ko znakov terapevtskega učinka ni več.

Odziva posameznika na rivastigmin ni mogoče predvideti. Vendar so večji učinek zdravljenja opazili pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo z zmerno demenco. Podobno so večji učinek opazili pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo z vidnimi halucinacijami (glejte poglavje 5.1).

V preskušanjih, nadzorovanih s placebom učinka zdravljenja niso raziskovali dlje kot 6 mesecev.

Ponoven začetek zdravljenja:
Če se zdravljenje prekine za več kot nekaj dni, ga je treba začeti znova pri odmerku 1,5 mg dvakrat na dan. Takrat je treba odmerek titrirati enako, kot je opisano zgoraj.

Ledvična in jetrna okvara:
Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic ali jeter ni potrebno prilagajati odmerjanja. Vendar se je treba zaradi povečane izpostavljenosti pri bolnikih pri teh populacijah natančno ravnati po priporočilih, naj se odmerjanje titrira glede na posameznikovo prenašanje, saj je pri bolnikih s klinično pomembno okvaro ledvic ali jeter lahko število neželenih učinkov večje (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Bolnikov s hudo jetrno okvaro niso raziskovali (glejte poglavje 4.4).

Otroci:
Uporaba rivastigmina pri otrocih ni priporočljiva.

Uporaba tega zdravila je kontraindicirana pri bolnikih s

• preobčutljivostjo za zdravilno učinkovino, druge derivate karbamata ali katero koli pomožno snov v

  zdravilu.

Pogostnost in stopnja neželenih učinkov se pri večjih odmerkih na splošno povečata. Če se zdravljenje prekine za več kot nekaj dni, ga je treba začeti znova pri odmerku 1,5 mg dvakrat na dan, da se zmanjša možnost neželenih učinkov (npr. bruhanja).

Titracija odmerkov: Kmalu po povečanju odmerka so opazili neželene učinke (npr. hipertenzijo in halucinacije pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco ter poslabšanje ekstrapiramidnih simptomov, zlasti tremorja, pri bolnikih z demenco, povezano s Parkinsonovo boleznijo). Ti bolniki se lahko odzovejo na zmanjšanje odmerka. V drugih primerih so zdravljenje z rivastigminom prekinili (glejte poglavje 4.8).

Prebavne motnje, na primer navzea, bruhanje in driska, so povezane z velikostjo odmerka in se lahko pojavijo zlasti na začetku zdravljenja in/ali ob povečanju odmerka (glejte poglavje 4.8). Ti neželeni učinki se pojavljajo pogosteje pri ženskah. Bolnike z znaki ali s simptomi dehidracije zaradi dolgotrajnega bruhanja ali driske je v primeru prepoznavanja stanja in takojšnjega ukrepanja mogoče zdraviti z intravenskim nadomeščanjem tekočin in z znižanjem ali prekinitvijo odmerjanja. Dehidracija sicer lahko povzroča resne zaplete.

Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo lahko shujšajo. Z izgubo telesne mase pri teh bolnikih so povezani zaviralci holinesteraze, vključno z rivastigminom. Med zdravljenjem je treba spremljati telesno maso bolnikov.

Pri hudem bruhanju, povezanim z zdravljenjem z rivastigminom, je treba odmerek ustrezno prilagoditi, kot je priporočeno v poglavju 4.2. Nekateri primeri hudega bruhanja so bili povezani z rupturo ezofagusa (glejte poglavje 4.8). Takšni primeri so se pojavili zlasti po povečanju odmerka ali pri uporabi velikih odmerkov rivastigmina.

Pri uporabi rivastigmina pri bolnikih s sindromom bolnega sinusnega vozla ali motnjami prevodnosti (sinuatrialni blok, atrioventrikularni blok) je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.8).

Rivastigmin lahko povzroči povečano izločanje želodčne kisline. Pri zdravljenju bolnikov z aktivnimi razjedami želodca ali dvanajstnika, ali bolnikov, ki so k tem boleznim nagnjeni, je potrebna previdnost.

Bolnikom z astmo ali obstrukcijsko pljučno boleznijo v anamnezi je treba zaviralce holinesteraze

predpisovati previdno.

Holinomimetiki lahko sprožijo ali poslabšajo obstrukcijo sečil in epileptične napade. Pri zdravljenju

bolnikov, ki so nagnjeni k tem boleznim, je priporočena previdnost.

Uporabe rivastigmina pri bolnikih s hudo Alzheimerjevo demenco ali demenco, povezano s Parkinsonovo boleznijo, drugimi vrstami demence ali drugimi vrstami okvar spomina (npr. z zmanjšanjem kognitivnih funkcij, povezanim s starostjo) niso raziskovali, zato uporaba pri teh populacijah bolnikov ni priporočena.

Kot drugi holinomimetiki, lahko tudi rivastigmin poslabša ali sproži ekstrapiramidne simptome. Pri bolnikih z demenco, povezano s Parkinsonovo boleznijo, so opazili poslabšanje (vključno z bradikinezijo, diskinezijo in motnjami hoje) in povečano pogostnost ali stopnjo tremorja (glejte poglavje 4.8). V nekaterih primerih so zaradi teh dogodkov zdravljenje z rivastigminom prekinili (npr. pri zdravljenju z rivastigminom so zaradi tremorja prekinili 1,7 % zdravljenj, pri placebu pa 0 %). Priporočen je klinični nadzor teh neželenih reakcij.

Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

Posebne skupine

Pri bolnikih s klinično pomembno okvaro ledvic ali jeter je lahko število neželenih učinkov večje (glejte poglavji 4.2 in 5.2). Uporabe zdravila pri bolnikih s težko jetrno okvaro niso proučili. Vendar se zdravilo Rivastigmine Teva v tej populaciji bolnikov lahko uporabi in potrebno je natančno spremljanje.

Pri bolnikih s telesno maso manjšo od 50 kg je lahko število neželenih učinkov večje, obstaja pa tudi večja verjetnost, da bodo zaradi neželenih učinkov zdravljenje prekinili.

Kot zaviralec holinesteraze rivastigmin lahko poslabša učinke sukcinilholinskih mišičnih relaksantov med anestezijo. Pri izbiri anestetika je priporočena previdnost. Po potrebi se lahko prilagodi odmerek ali začasno ustavi zdravljenje.

Zaradi farmakodinamskih učinkov se rivastigmin ne sme dajati sočasno z drugimi holinomimetiki, lahko pa

tudi vpliva na delovanje antiholinergičnih zdravil.

V študiji pri zdravih prostovoljcih farmakokinetičnih interakcij med rivastigminom in digoksinom, varfarinom, diazepamom ali fluoksetinom niso opazili. Uporaba rivastigmina ne vpliva na povečanje protrombinskega časa, ki ga povzroči varfarin. Neugodnih učinkov na srčno prevodnost po sočasni uporabi digoksina in rivastigmina niso opazili.

Na podlagi presnove je videti, da presnovne interakcije z drugimi zdravili niso verjetne, vendar lahko rivastigmin zavira presnovo drugih snovi, ki jo uravnava butirilholinesteraza.

Kliničnih podatkov o uporabi rivastigmina med nosečnostjo ni. Pri podganah in kuncih niso opazili nikakršnih učinkov na plodnost ali razvoj zarodka/plodu, razen pri odmerkih, ki so bili toksični za mater. V peri- in postnatalnih študijah pri podganah so opazili povečan čas gestacije. Rivastigmin se ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je to nujno potrebno.

Pri živalih se rivastigmin izloča v mleko. Ni znano, ali se rivastigmin izloča v mleko pri človeku. Zato ženske, ki jemljejo rivastigmin, ne smejo dojiti.

Alzheimerjeva bolezen lahko postopno zmanjša sposobnost vožnje ali poslabša zmožnost upravljanja s stroji. Poleg tega lahko rivastigmin povzroči omotico in somnolenco, predvsem ob začetku zdravljenja ali povečanju odmerka. Posledično ima rivastigmin blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Lečeči zdravnik mora zato rutinsko ocenjevati sposobnost bolnikov z demenco, ki jemljejo rivastigmin za vožnjo in upravljanje s stroji.

Najpogostejše neželene reakcije, o katerih so poročali, so gastrointestinalne, vključno z navzeo (38 %) in bruhanjem (23 %), posebej med titriranjem odmerka. V kliničnih študijah so ugotovili, da so bolnice bolj dovzetne za gastrointestinalne neželene učinke in izgubo telesne mase kot moški bolniki.

V tabeli 1 spodaj so prikazani neželeni učinki, ki so jih zbrali pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco, ki so jemali rivastigmin.

Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

Neželeni učinki v Tabeli 1 so v skladu z MeDRA razvrščeni po organskih sistemih in pogostnosti. Pogostnost je definirana s pomočjo naslednjega dogovora: zelo pogosti (> 1/10); pogosti (> 1/100 do

< 1/10); občasni (> 1/1000 do < 1/100); redki (> 1/10.000 do < 1/1000); zelo redki (< 1/10.000), neznana (ni

mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Tabela 1 *

Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

V tabeli 2 so prikazani neželeni učinki, o katerih so poročali pri bolnikih z demenco, povezano s

Parkinsonovo boleznijo, ki so prejemali rivastigmin.

Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

Tabela 2

V tabeli 3 so navedena števila in odstotki bolnikov iz specifične 24-tedenske klinične študije z rivastigminom pri bolnikih z demenco, povezano s Parkinsonovo boleznijo, z vnaprej opredeljenimi neželenimi dogodki, ki lahko odražajo poslabšanje simptomov Parkinsonove bolezni.

Zdravilo nima veā dovoljenja za promet

Tabela 3

Simptomi

Večina primerov naključnega prevelikega odmerjanja ni bila povezana s kakršnimi koli kliničnimi znaki ali simptomi, skoraj vsi bolniki pa so nadaljevali zdravljenje z rivastigminom. Kadar so se simptomi pojavili, so vključevali navzeo, bruhanje in diarejo, hipertenzijo ali halucinacije. Glede na znan vagotonični učinek

zaviralcev holinesteraze na hitrost srčnega utripa, se lahko pojavita tudi bradikardija in/ali sinkopa. V enem primeru je bolnik zaužil 46 mg; po konservativnem zdravljenju je v 24 urah popolnoma okreval.

Zdravljenje

Razpolovni čas rivastigmina v plazmi je približno 1 ura, trajanje zaviranja acetilholinesteraze pa približno 9 ur, zato je pri asimptomatičnem prevelikem odmerjanju priporočljivo naslednjih 24 ur prekiniti dajanje dodatnih odmerkov rivastigmina. Če preveliko odmerjanje spremljata huda navzea in bruhanje, je treba pretehtati možnost uporabe antiemetikov. Po potrebi je treba uporabiti simptomatsko zdravljenje za druge neželene učinke.

Pri izjemnem prevelikem odmerjanju se lahko uporabi atropin. Priporočen je intravenski odmerek 0,03 mg/kg atropinijevega sulfata, naknadni odmerki pa naj temeljijo na kliničnem odzivu. Uporaba skopolamina kot antidota ni priporočena.