Sitamic 50 mg mukoadhezivne bukalne tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Sitamic 50 mg
Zdravljenje orofaringealne kandidoze (OFK) pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom (glejte poglavje 5.1).
gingivalna uporaba Samo za odrasle.
Uporaba ene mukoadhezivne bukalne tablete enkrat na dan, 7 do 14 dni, glede na bolnikov klinični odziv. Tableto je priporočljivo vzeti zjutraj, po umivanju zob, saj je ponoči tvorba sline manj pomembna. Zdravilo SITAMIC se lahko jemlje s hrano in pijačo.
Če po 7 dneh zdravljenja pride do popolne klinične ozdravitve (opredeljene kot popolno izginotje znakov in simptomov bolezni), se lahko uporaba zdravila SITAMIC prekine.
V primeru konfluentnih/obsežnih lezij OFK je treba zdravljenje nadaljevati do klinične
ozdravitve ali do 14 dni.
Način uporabe:
Zdravilo SITAMIC je treba dati na zgornjo dlesen, tik nad sekalec:
-
Ko bolnik vzame tableto iz steklenice, jo mora uporabiti takoj. Treba je poudariti, da ima tableta ravno in zaobljeno stran.
-
Zaobljeno stran tablete je treba položiti na zgornjo dlesen nad sekalec. Tableto 30 sekund držite na mestu z rahlim pritiskom prsta na zgornjo ustnico.
-
Če se tableta ne prilepi, jo položite na drugo mesto.
-
Če se tableta odlepi v prvih 6 urah, vendar je ne pogoltnete, jo morate takoj zamenjati z
drugo.
-
Če zdravilo SITAMIC ponesreči pogoltnete, je priporočljivo spiti kozarec vode Če tableto
pogoltnete v prvih 6 urah po namestitvi, jo lahko zamenjate samo enkrat.
-
Zdravilo SITAMIC je treba pri vsaki uporabi položiti na drugo stran zgornje dlesni. Starejša populacija: starejši bolniki lahko uporabljajo zdravilo SITAMIC.
Izkušenj pri otrocih ni.
-
Preobčutljivost za zdravilno učinkovino in katerokoli pomožno snov.
-
Alergija na mleko ali mlečne derivate.
-
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter.
-
Sočasna uporaba peroralnih koagulantov, hipoglikemičnih sulfonamidov, cisaprida, pimozida, alkaloidov ergot: ergotamina, dihidroergotamina (glejte poglavje 4.5).
Sočasna uporaba s halofantrinom ni priporočena (glejte poglavje 4.5).
Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze, ali z malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati zdravila SITAMIC.
Po uporabi zdravila SITAMIC so redko opazili lokalno draženje. Kot pri vseh drugih
zdravilih se lahko pojavijo preobčutljivostne reakcije.
Zdravilo SITAMIC je treba dati na zgornjo dlesen, tik nad sekalec, zato:
-
Se je treba izogibati vsem situacijam, ki lahko ovirajo pritrjevanje tablete, vključno z dotikanjem ali pritiskanjem že nameščene tablete. Izogibati se je treba tudi žvečenju žvečilnega gumija.
-
Tablete se ne smejo sesati, žvečiti ali pogoltniti.
-
Če bolnik krtači zobe čez dan, se tablete ne sme dotikati, usta pa mora previdno splakniti.
-
Če so usta suha, je priporočljivo navlažiti dlesen, preden pritrdite mukoadhezivno bukalno tableto.
-
Lahko pride do nenamernega zaužitja zdravila SITAMIC. Če zdravilo SITAMIC
ponesreči pogoltnete, je priporočljivo spiti kozarec vode
Pokazali so, da je delež klinične ozdravitve z zdravilom SITAMIC manjši pri bolnikih z obsežnim ali konfluentnim OFK.
Mikonazol je zaviralec encimov CYP2C9 in CYP3A4. Študij medsebojnega delovanja z zdravilom SITAMIC niso izvedli. Tudi če sistemska absorpcija, ki so jo opazili pri zdravilu SITAMIC, ni bila zadostno določena, je uporaba zdravil z ozkim terapevtskim indeksom, ki jih presnavljata encima CYP2C9 in CYP3A4, kontraindicirana zaradi povečane izpostavljenosti (glejte poglavje 4.3).
Kontraindicirana sočasna uporaba:
-
Peroralni antikoagulanti
Nepredvidljiva krvavitev, ki lahko sčasoma postane huda.
-
Cisaprid
Povečano tveganje za ventrikularno aritmijo, npr. torsades de pointes.
-
Pimozid
Povečano tveganje za ventrikularno aritmijo, npr. torsades de pointes.
-
Alkaloidi ergot: ergotamin, dihidroergotamin Tveganje za ergotizem z nekrozo v okončinah.
-
Hipoglikemični sulfonamidi
Možnost pojava hipoglikemičnih simptomov, tudi kome.
Odsvetovane kombinacije z drugimi zdravili:
-
Halofantrin
Povečano tveganje za ventrikularno aritmijo, npr. torsades de pointes.
Sočasna uporaba, pri kateri so potrebni previdnostni ukrepi:
-
Fenitoin (in posledično fosfenitoin)
Povečane koncentracije fenitoina v plazmi, ki lahko dosežejo toksične ravni, zaradi zaviranja
presnove fenitoina v jetrih.
Priporočeno je pozorno klinično spremljanje bolnika.
Nosečnost
Ni zadostnih podatkov o uporabi mikonazola pri nosečnicah. Študije na živalih niso pokazale teratogenih učinkov, vendar so opazili druge učinke na razmnoževanje (glejte poglavje 5.3). Tveganje za ljudi ni znano. Mikonazol se lahko med nosečnostjo uporablja le, če je to nujno potrebno.
Dojenje
Podatkov o izločanju mikonazola v materino mleko ni. Zato je pri predpisovanju doječim
materam potrebna previdnost.
Če novorojenec ali dojenček, ki se hrani z dojenjem, prejema cisaprid, je kot varnostni ukrep, zaradi morebitnega tveganja z interakcijo z zdravilom pri otroku (torsades de pointes), uporaba mikonazola pri materi kontraindicirana.
Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji z zdravilom SITAMIC niso izvedli. Vendar ni znano, da bi mikonazol vplival na budnost ali sposobnost vožnje.
Varnost zdravila SITAMIC so ocenili pri 462 bolnikih, vključenih v 3 klinična preskušanja (462 bolnikov, vključno s 315 bolniki, okuženimi z virusom HIV, in 147 bolniki z rakom glave in vratu, ki so prejemali radioterapijo) ter z izkušnjami po prihodu zdravila na trg. Resni neželeni dogodki, o katerih so poročali najpogosteje, so bile bolezni prebavil.
Neželene reakcije, razvrščene po organskih sistemih in pogostnosti so navedene spodaj (zelo
pogoste (≥ 1/10); pogoste (≥ 1/100, < 1/10); občasne (≥ 1/1.000, < 1/100); redke (≥ 1/10.000,
< 1/1.000); zelo redke (< 1/10.000), neznane (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Bolezni prebavil
Pogosti: navzea, diareja, bolečina v trebuhu, bruhanje, suha usta, neprijeten občutek v ustih, bolečina v dlesnih
Občasni: glosodinija, srbeče dlesni, ulceracija v ustih
Bolezni živčevja
Pogosti: glavobol, disgevzija, agevzija
Bolezni kože in podkožja
Pogosti: pruritus, izpuščaj
Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije
Občasni: draženje na mestu aplikacije tablete, utrujenost, bolečina
Infekcijske in parazitske bolezni
Občasni: okužba zgornjih dihal
Presnovne in prehranske motnje
Občasni: anoreksija
Žilne bolezni
Občasni: vročinski oblivi
Simptomi
V primeru nenamernega prevelikega odmerjanja se lahko pojavita bruhanje in diareja.
Zdravljenje
Za mikonazol ni znanega antidota. Preveliko odmerjanje je treba zdraviti simptomatsko.
V primeru nenamernega zaužitja velikih količin zdravila SITAMIC, se lahko uporabi primerna metoda praznjenja želodca, če zdravnik oceni, da je nujno.
Pri zdravilu SITAMIC niso poročali o primerih prevelikega odmerjanja.
Farmakološke lastnosti - Sitamic 50 mg
Farmakoterapevtska skupina: Antimikrobna zdravila za lokalno oralno zdravljenje Oznaka ATC: A01AB09
Način delovanja
Mikonazol ima protiglivično delovanje, saj zavira biosintezo ergosterola v celični membrani patogena. V majhnih koncentracijah deluje na citokrom P450 glivice, kar povzroča zaviranje 14-α-demetilacije, ki je korak v biosintezi ergosterola. Deplecija ergosterola in sočasno kopičenje lanosterola povzročata nekatere z membrano povezane motnje. Fungistatično delovanje mikonazola zaradi zaviranja membranske sterolne sinteze in fungicidnega učinka se kaže s spremembo v delovanju pregrade glivične membrane.
Mikrobiologija:
Mikonazol ima širok spekter delovanja proti glivicam iz rodu Candida, vključno s
C. albicans, in vrstami, ki niso albicans, kot na primer C. glabrata, C. krusei, C. parapsilosis,
C. tropicalis in C. pseudotropicalis.
Mikonazol deluje tudi protibakterijsko proti grampozitivnim bakterijam (vključno s
Streptococcus pyogenes, Staphylococcus aureus in Erysipelothrix insidiosa).
Vrste iz rodu Candida, ki najpogosteje sodelujejo v bukalni kandidozi (C. albicans,
C. glabrata, C. krusei in C. tropicalis) so dovzetne za mikonazol. V najnovejših študijah je bila minimalna zaviralna koncentracija (Minimal Inhibitory Concentration – MIC) za
C. albicans od 0,03 do 1 mikrogram/ml in od 0,03 do 4 mikrograme/ml za C. nealbicans,
vključno s C.glabrata in C. krusei, ki sta intrinzično odporna za flukonazol.
V kliničnih preskušanjih pri HIV pozitivnih bolnikih je bila najbolj prevalentna vrsta Candida albicans (87,5 %). Pri bolnikih z rakom glave in vratu je med izhodiščnimi 321 izolati Candida albicans predstavljala 62,6 izolatov, Candida nealbicans pa 37,4 % (vključno s C tropicalis (30,8 %), C. Krusei (22,5 %) in C. glabrata (10,8 %)).
MIC90 mikonazola pri kliničnih izolatih Candida (C. albicans: 87,5 %, C. tropicalis 8 % in C. parapsilosis 2,1 %) iz kliničnega preskušanja pri 577 HIV pozitivnih bolnikih je bil pred zdravlenjem 0,25 mikrograma/ml. Po 14 dneh zdravljenja niso ugotovili odpornosti za mikonazol.
Odpornost za zdravilo
Pri vrstah Candida lahko pride do klinično pomembne odpornosti za sistemske triazole. Odpornost določa več mehanizmov, predvsem spremembe v aminokislinah in/ali regulaciji tarčnega encima ter različnih proteinih izlivne črpalke. V enem izolatu je pogosto sočasno prisotnih več mehanizmov. Navzkrižna odpornost pri azolih ni popolna, tudi v podrazredu triazolov ne. Pojav navzkrižne odpornosti je odvisen od številnih dejavnikov, vključno z ocenjenimi vrstami, klinično anamnezo, primerjavo azolnih spojin in vrsto preiskave za občutljivost, ki se opravi.
Ključnih točk odpornosti pri mikonazolu za povezavo delovanja in vitro s klinično učinkovitostjo niso ugotovili.
V medicinski literaturi niso poročali o primarni odpornosti vrste Candida na mikonazol, azolno učinkovino, ki spada v razred imidazolov. Redko so poročali o pridobljeni odpornosti za mikonazol, tudi pri bolnikih, ki so jih zdravili večkrat. V preiskavah in vitro s 150 novimi kliničnimi izolati večkratna izpostavljenost mikonazolu ni povzročila odpornosti za vrste Candida, občutljive ali odporne za triazol. Opazili pa so pomembno povečanje MIC mikonazola pri 2/6 sevov Candida spp., tudi če je MIC ostal manjši kot 0,5 mikrograma/ml.
Zato se po večkratni izpostavljenosti protiglivičnim terapijam ne sme izključiti pojav sevov,
odpornih za mikonazol.
Klinične izkušnje
V randomizirani, primerjalni, za raziskovalce slepi študiji, ki so jo opravili pri bolnikih z rakom glave in vratu, ki so se zdravili z radioterapijo (vsi bolniki so imeli mukozitis, bukalno vnetje ali eritem, 96 % pa jih je imelo zmanjšan pretok sline), je bil delež odziva na 14. danin delež relapsa na 60. dan pri bolnikih s popolnim kliničnim odzivom (brez lezij v ustih) naslednji:
| SITAMIC 50 mg | Gel z mikonazolom | |
| Populacija mITT | N = 141 | N = 141 |
| Delež popolnega kliničnega odziva | 52,48 % | 45,39 % |
| Razlika v zdravljenju (95- odstotni IZ) | +7,09 (–19,0; 4,8) | |
| Delež relapsa na 60. dan (95-odstotni IZ) | 21.62 % (13,79; 32,31) | 17,19 %(9,92; 28,27) |
| Populacija PP | N = 107 | N = 106 |
| Delež popolnega kliničnega odziva | 53,27 % | 51,89 % |
| Razlika v zdravljenju (95- odstotni IZ) | +1,38 (–15,1; 12,3) | |
| Delež relapsa na 60. dan (95-odstotni IZ) | 24,56(15,26; 37,17) | 14,55(7,62; 26,22) |
V randomizirani, dvojno slepi, dvojno zakriti, primerjalni študiji pri HIV pozitivnih bolnikih je bil delež kliničnega ozdravljenja (brez znakov in simptomov OFK) po 14 dneh zdravljenja (med dnevom 17 in dnevom 22) in delež relapsa po 35 dneh naslednji:
| SITAMIC 50 mg | Pastile s klotrimazolom 10 mg | |
| Populacija ITT | N = 290 | N = 287 |
| Delež klinične ozdravitve | 60,7 % | 65,2 % |
| Razlika v zdravljenju (95- odstotni IZ) | –4,5 (–12,4; 3,4) | |
| Delež relapsa na 35. dan (95-odstotni IZ) | 27,9 %(21,3; 35,2) | 28,1 %(21,8; 35,2) |
| Populacija PP | N=240 | N=236 |
| Delež klinične ozdravitve | 68,3 % | 74,2 % |
| Razlika v zdravljenju (95- odstotni IZ) | -5,9 (-14,0; 2,2) | |
| Delež relapsa na 35. dan (95-odstotni IZ) | 26,9 %(20,2; 34,4) | 27,6 %(21,1; 34,9) |
V odprti, neprimerjalni študiji, ki je vključila 25 HIV pozitivnih bolnikov, ki so jih zdravili z zdravilom SITAMIC, je bil delež odziva na 14. dan 84-odstoten (95-odstotni IZ: 63,9, 95,5), delež relapsa na 45. dan pri klinično ozdravljenih bolnikih (brez znakov in simptomov OFK) pa 38,5-odstoten (95-odstotni IZ: 13,8, 68,4).
HIV pozitivni bolniki, ki so jih vključili v klinične študije, so imeli pomembno oslabljen imunski sistem. Pri več kot 50 % je bilo število CD4+ < 250/mm3, pri 5 % pa je bilo število CD4+ < 50/mm3 z velikim številom virusov (117.000 kopij/ml).
V kliničnih preskušanjih se je pri 94,3 % tablet zdravila SITAMIC adherenca na dlesnih
vzdrževala več kot 6 ur.
Peroralna biološka uporabnost mikonazola je majhna (25–30 %), ker se mikonazol slabo absorbira v prebavilih. Večina absorbiranega mikonazola se presnovi v jetrih. Manj kot 1 % uporabljenega odmerka se izloča v nespremenjeni obliki z urinom.
Okvarjeno delovanje ledvic ne vpliva pomembno na farmakokinetiko mikonazola. Aktivnih
presnovkov ni, končni razpolovni čas pa je približno 20 ur.
Enkratni odmerek zdravila SITAMIC, ki vsebuje 50 mg mikonazola, uporabljen pri zdravih prostovoljcih, daje največjo povprečno koncentracijo v slini 15 mikrogramov/ml 7 ur po namestitvi tablete, pri čemer je površina pod krivuljo (AUC0-24h) 55,23 mikrogramov.h/ml.
Po namestitvi ene tablete zdravila SITAMIC 50 mg so se po 1 uri dosegle koncentracije mikonazola v slini nad 1 mikrogram/ml (zgornja meja vrednosti MIC za seve C. albicans), ki so se povprečno vzdrževale 13 ur.
Koncentracije mikonazola v plazmi so bile pri večini zdravih prostovoljcev nezaznavne (meja kvantifikacije: 0,4 mikrograma/ml), kar potrjuje slabo absorpcijo mikonazola skozi bukalno sluznico ali v prebavilih po požiranju sline.
Po 7 dneh zdravljenja so bile koncentracije mikonazola v plazmi nezaznavne (meja kvantifikacije: 0,1 mikrograma/ml) pri 21,5 % bolnikov, pri več kot 90 % bolnikov pa zanemarljive (pod 10 nanogramov/ml).
